Jubilej mezzosopranistke, ki je Slovenijo postavila na svetovni zemljevid

Mezzosopranistka Bernarda Fink je praznovala svoj sedemdeseti rojstni dan. Čeprav se je, kot ob tej priložnosti zapiše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, že leta 2022 tiho umaknila z odrov, njena umetnost ostaja živa in zgovorna v bogati diskografiji, ki priča o pevki širokega razpona in interpretativne globine.

Po pisanju Frankfurter Allgemeine Zeitung je njena kariera dosegla enega od vrhuncev pred štirinajstimi leti, ko sta z bratom Marcosom Finkom in pianistom Anthonyjem Spirijem izdala album z naslovom Slovenija!. S to ploščo sta, kot poudarja kritik Jan Brachmann za FAZ, »majhno državo postavila na svetovni zemljevid umetnosti samospeva«.

Dvojno veliko odprtje s sporočilom miru

Album je po njegovih besedah razkril vokalno liriko skladateljev, kot so Kamilo Mašek, Fran Gerbič in Anton Lajovic. Za njihova dela Brachmann meni, da se jim ni treba sramovati primerjave z deli romantikov, kot sta Brahms in Dvořák, v svoji »psihološko dovršeni čutnosti« pa naj bi bili celo enakovredni mojstrom dunajskega Jugendstila.

Postala je nepogrešljiva v svetu baročne glasbe, zlasti v delih Johanna Sebastiana Bacha. FOTO: Facebook

Učinek na poslušalce je bil po Brachmannovih besedah osupljiv, k čemur je odločilno prispeval mezzosopran Bernarde Fink, ki ga vir opisuje kot »cvetoč, barvit in dišeč«.

Še pred tem prodorom slovenske glasbe si je, kot piše FAZ, Finkova že utrdila sloves ene vodilnih interpretk nemškega samospeva in postala nepogrešljiva v svetu baročne glasbe, zlasti v kantatah in oratorijih Johanna Sebastiana Bacha.

Prav zato sta jo, navaja časnik, v svoje projekte vabila dirigenta Nikolaus Harnoncourt in René Jacobs, ki ju Frankfurter Allgemeine Zeitung označuje za »najboljša zagovornika historične izvajalske prakse«.

Brachmann v svoji analizi izpostavlja njen posnetek Bachovega Pasijona po Mateju, kjer v ariji »Erbarme dich, mein Gott« z inteligentnim fraziranjem vnaša umirjenost v sicer hiter tempo. Osnovno barvo njenega glasu primerja s »toplo polnostjo klarineta ali viole«, hkrati pa ji njena »čutna inteligenca«, kot zapiše, omogoča, da se v Bachovih arijah popolnoma zlije z zvokom solističnih instrumentov.

Bernarda Fink je s svojim bratom Marcosom Finkom izdala album z naslovom Slovenija!. FOTO: Arhiv SNG Opere in Baleta

S to kombinacijo je, po mnenju vira, v devetdesetih letih prevzela nasledstvo priznane Brigitte Fassbaender. Natančno poslušanje njenih interpretacij, denimo Schumannove pesmi »Nussbaum«, po mnenju FAZ razkriva, da je poglobljeno preučila posnetke svojih predhodnic, tudi Elisabeth Schwarzkopf, in jih preoblikovala v nekaj povsem avtorskega.

Njen odnos do opere je, kot piše časnik, ostal zadržan, kar naj bi pevka sama pripisovala prirojeni sramežljivosti. Čeprav FAZ navaja, da je poustvarila nekaj vlog, kot je Sekst v Mozartovi operi La clemenza di Tito, Brachmann sklepa, da se je »morda prav zato počutila bolj domače« v intimnejšem svetu samospeva.

Kot piše FAZ, se je rodila v Buenos Airesu, kamor sta starša zbežala pred komunističnim režimom.

Vir navaja, da je bila vzgajana v nenehnem spominu na Slovenijo, kar ji je bilo v mladosti, kot je nekoč zapisala za graški Kleine Zeitung, v breme, saj se je svet njene matere, ujet v spomine na Ljubljano, razlikoval od realnosti argentinskega vsakdana.

Bernarda Fink je s svojim bratom Marcosom Finkom izdala album z naslovom Slovenija!. FOTO: Arhiv SNG Opere in Baleta

Danes, kot poroča nemški časnik, živi na avstrijskem Koroškem in je dejavno vpeta v slovenski kulturni prostor. Poročena je s koroškim Slovencem Valentinom Inzkom, še dodajajo.