Junij v znamenju jazza

Čeprav po svetu april velja za mesec jazza, je očitno pri nas najbolj jazzovsko obarvan junij. Do konca meseca se bo po Sloveniji zvrstilo­ vsaj pet festivalov,­ ki so se programsko­ osredotočili na to glasbeno zvrst. Nič slabše ne bo zastopana julija, ko se bo z osrednjim dogodkom začel Jazz festival Ljubljana, do konca­ poletja pa bo jazz odmeval tudi po drugih regijskih prestolnicah.

Ob poplavi vsakršnih – in tako tudi jazzovskih – festivalov skoraj ne moremo mimo problematiziranja fenomena festivalizacije v Sloveniji, o katerem se je že veliko razpravljalo. Pustimo ob strani to, da si vsak dvodnevni dogodek v upanju na večjo promocijo že nadene to zveneče ime. Bolj je pomembna definicija festivala, kot ga razume »festivalski antropolog« Miha Kozorog, ki festival opredeljuje kot »periodično dejanje, ki osmišlja preteklo in kontinuirano delovanje akterjev in nastopi kot spodbuda za njihovo prihodnje ­delovanje«.

Ko mesto diha s prireditvijo

Po njegovem festivali vnašajo metodo upanja, ko je delovanje domačinov usmerjeno v prenovo domačega kraja, ki mu festivali dajejo ali okrepijo identiteto in zvišujejo kvaliteto življenja na določenem prostoru. Tako na primer z Jazzom Cerkno (ki je konec maja začel vroče jazzovsko poletje) diha vse mesto. A to je bolj izjema kot pravilo.

V primeru razmaha festivalov z marginalno glasbeno zvrstjo, kot je jazz, ki ne privablja širših množic, je identifikacijska vloga festivala s krajem, kjer poteka, toliko bolj pomembna. Pri Džjezzu Celje – njegova peta edicija s tridnevnim programom se danes končuje s koncertom Uroša Perića – so si zadali »Celje uveljaviti kot eno izmed osrednjih slovenskih jazzovskih središč«. Soliden obisk v preteklih letih kaže, da tudi Celjani pogrešajo tovrstno žanrsko popestritev mestne ponudbe.

Večdnevne jazzovske manifestacije so nedvomno tudi odgovor na žalostno dejstvo, da Slovenija nima niti enega solidnega jazzovskega kluba, v katerem bi se ta glasbena zvrst programsko kontinuirano in sistematično predstavljala in razvijala ne glede na subžanrske delitve na tradicionalen in moderen izraz, stare in mlade, domače in tuje avtorje ali ameriško in evropsko glasbeno tradicijo.

Zato v večini primerov festivalska pobuda prihaja od ustvarjalcev, kot na primer pri celjskem saksofonistu Jaku Kopaču, velenjskem saksofonistu Juretu Puklu, ki v svojem rodnem mestu soustvarja marčevski Max klub Jazz festival, kitaristu Primožu Grašiču, ki snuje avgustovski Jazz Kamp Kranj ali bobnarju Dragu Gajiću, ki je s serijo koncertov, povezanih v festival, v preteklih dneh zaznamoval dvajsetletnico svojega kluba.

Pobude prihajajo tudi od drugih posameznikov, ki si želijo svojo strast do te zvrsti približati lokalni skupnosti. Tako je bil Zdravcu Balantiču iz Kamnika izziv v domači kraj pripeljati svoje glasbene heroje. Od 18. do 21. junija bo na Veronikinih zgodbah v objemu gradu Zaprice gostil morda najbolj zvezdniško naravnan program s slovitimi Sun Ra Arkestra in Luckyjem Petersonom.

Nekdanje jazzovsko mrtvilo na Obali odganja več letnih dogodkov, osredotočenih na poletne mesece. Od 26. do 28. junija že trinajsto leto zapored v Kopru prirejajo Baladoor jazz festival. Zadnja leta v Letnem vrtu Skupnosti Italijanov, ki je letos tudi soorganizatorica festivala, kar je vplivalo na slovensko-italijansko obarvan program. »Sprva smo se preizkusili v vzgojno-izobraževalni vlogi in poskušali obuditi zanimanje za jazzovsko glasbo ter občinstvu ponuditi čim širši žanrski spekter. Gostili smo mednarodno prepoznavne izvajalce, obenem pa podpirali izjemne domače glasbenike, predvsem mlade generacije, ki z neverjetnim znanjem pripravljajo kakovostne projekte, a imajo premalo priložnosti, da bi jih predstavili,« je povedala organizatorka Mojca Maljevac. Baladoor si bo podal roko z Jazz Etno Funky Festivalom (JEFF), ki bo v Koper vabil julija in avgusta ob sredah. V Marezigah bodo 4. in 5. julija že desetič zadoneli big bandi. Konec avgusta in septembra bo jazzovska karavana romala še v Piran na ­Festival Obzidja.

Domači, tuji, združeni

Programske smernice festivalov večkrat diktirajo finančna sredstva, ki pritekajo iz občinskih, državnih in sponzorskih naslovov (tu množičnost festivalov za organizatorje postane oteževalna okoliščina in se prevesi v tekmovalnost). Sicer je lista nastopajočih odvisna predvsem od preferenc selektorja oziroma festivalskega vodje, v nekaterih primerih pa se prilagajajo tudi občinstvu. Privabljanje obiska je namreč pri bolj zahtevnih glasbenih zvrsteh, kot je jazz, precej zagatna naloga. Zato festivali, pa tudi abonmaji, kot primarno nalogo poudarjajo izobraževanje in vzgajanje svojega občinstva.

Žal v veliko primerih festivali na tako imenovani periferiji opažajo, da občinstvo ostaja zvesto lokalni ponudbi in ne postane vseslovensko, ali kot je to zapečkarsko in nenomadsko lastnost poslušalcev jazza opisal vodja Jazza Ravne Robi Jamnik: »Večkrat se potrdi, da je iz Ljubljane do Raven dlje kot iz Raven do Ljubljane.«

Slovenski jazz festivali so si svoje poslanstvo dokaj demokratično porazdelili. Na eni strani so tisti s profiliranim programom – kar sta zadnja leta tudi Jazz festival Ljubljana in Jazz Cerkno –, na drugi so taki z mešano ponudbo, za vsakogar nekaj. Vsi pa se bolj ali manj držijo smernic, predstavljati aktualno avtorsko mednarodno ustvarjalnost z v večini vsaj tretjinskim deležem domačih glasbenikov, kar je pogosto tudi razpisni pogoj za dodeljevanje javnih sredstev. Nekateri festivali poudarjajo ravno svojo izobraževalno vlogo, zato njihovo delovanje temelji na delavnicah, ki jih spremljajo koncerti v večini gostujočih tujih mentorjev, kot v primeru avgustovskega novomeškega Jazzintyja, Jazz Kampa Kranj, pa tudi Jazza Ravne, ki s svojo šolo že tretje leto zapored skrbi za jazzovski podmladek.

Nič manj pomembna naloga festivalov, kot je širjenje glasbenih obzorij, je tudi promoviranje domače ustvarjalnosti. Poletje je čas, ko se iz tujine, kjer študirajo in ustvarjajo, domov na delovne počitnice vrnejo domači glasbeniki in slovenskemu občinstvu predstavijo najnovejše projekte. Letos so najbolj odmevna domača imena na festivalskih odrih Jure Pukl, ki z ameriško zasedbo prihaja iz New Yorka, bobnar Gašper Bertoncelj, ki živi v Tel Avivu, ob njiju pa tudi mariborski pianist Marko Črnčec s tretjim albumom Devotion in kitarist Jani Moder z novim projektom Abacus.

Zadnja dva se bosta predstavila na Jazz festivalu Ljubljana, ki sicer letos postavlja v središče klavir in norveški jazz. Zvezdnik, ki bo v Križanke verjetno privabil največ ljudi, je ameriški pevec Gregory Porter. Mariborski Lent je vodenje Jazz podiuma letos zaupal Vasku Atanasovskemu, med odmevnimi gosti pa bo portugalska pevka ­Maria João.