Kantavtor v Sloveniji preživi le, če živi od zraka
Festival Kantfest je posvečen ustvarjalcem, ki spretno pletejo besede in strune
Odpri galerijo
Peter Andrej je oče festivala Kantfest. Foto S. Rajh
Kantavtorji so pesniki in hkrati tudi glasbeniki. Z njihovim prihodom se je popularna glasbena scena močno spremenila, pred tem so zvezdniki izvajali skladbe in prepevali besedila, ki so jih napisali in uglasbili drugi.
Izražanje lastnega videnja sveta je spremenilo odrske nastope, glasbeniki so bili posvečeni vsebini, niso se uklanjali normam, ki so narekovale format skladbe, če bi želeli, da bi postala uspešnica. To pomeni, da so se skladbe daljšale, klasična razporeditev kitice in refrena pa je na vsem lepem veljala za nekreativno. Pridobila je tudi poezija, saj so se dokončno odprla vrtljiva vrata med literaturo in glasbo. Kantavtorji so začeli presegati okvire zabavljaštva, postali so glasniki, revolucionarji in mega zvezdniki. Njihova odrska figura je bila enovito stališče, v en glas je lahko govorila o politiki, religiji, spolnosti, modi in kulinariki.
Slovenci premoremo zavidljivo veliko odličnih kantavtorjev, ki s svojimi izvedbami brez težav konkurirajo mednarodno uveljavljenim kolegom iz tujine. Tomaž Pengov sodi med prvoborce, njegova Odpotovanja lahko mirne vesti postavimo ob bok izdajam velikanov, kot sta Cat Stevens ali Bob Dylan. Slovensko dvorišče žal ne omogoča, da bi domači kantavtorji lahko živeli izključno od glasbe, to bi bilo dosegljivo le, če bi se povzpeli po kurji lojtri. A vendar ostaja naša kantavtorska bit prekrvavljena in sočna, za kar velja zasluge pripisati požrtvovalnim posameznikom, kot je producent in glasbenik Peter Andrej, ki je tudi pobudnik in osrednja figura festivala Kantfest, ki se bo začel nocoj v okviru 20. jubilejnega festivala Letni oder Ruše.
V Domu kulture Ruše se bo zvrstilo 11 nastopajočih (posamezniki ali dueti), ki se bodo potegovali za različna priznanja. Sodelujoče je izbrala komisija, ki so jo sestavljali: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman. Poleg kantavtorskega tekmovanja bo na Letnem gledališču Pod goroj v nedeljo koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi. Sklep letošnjega druženja bo v torek, 20. avgusta, na odru Tržnica, kjer bo mednarodno srečanje pesnikov in glasbenikov Združene države poezije.
Kantavtorstva sem se začel zavedati v srednji šoli, zganili so me dobra besedila in glasba, ki me je obkrožala: Ježek, Tomaž Pengov, Marko Brecelj, Drago Mlinarec, Jani Kovačič ... Koncertov ni bilo veliko, komaj kje kakšen. Ko smo mi začeli igrati, Bojan Sedmak, Adi Smolar, Xenia Jus, tudi ni bilo nič bolje. Vedno smo bili nekakšni priveski, fugirna masa za koncertne vrzeli. Ni nam preostalo drugega, kot da si izmislimo svoj festival. Ta mali festivalčič je z leti zrasel skoraj do polnoletnosti, a če dobro pogledate, mu je kredibilnost vedno dajala žirija, ki se trudi za dobro glasbo in za pravo besedo in jo sestavljajo Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Adi Smolar, Jani Kovačič, Gregor Bauman, Jure Potokar, Xenija Jus, Bojan Sedmak, Rok Jurič in Katarina Juvančič. Uspelo nam je, da festival deluje kot povezovalec kantavtorjev in drugih sorodnih festivalov ter skrbi za pretok glasbe, naše na tuje in tuje k nam.
Tudi v tem primeru se je pokazalo, da lahko festival deluje, ne le kot organizator nastopov, ampak tudi kot povezovalec naših interesov. Skupaj s Civilno iniciativo kantavtorjev nam je uspelo doseči dogovor z ministrstvom za kulturo, da je kantavtorstvo od leta 2014 samostojen umetniški poklic, ki ima svoj status.
Če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleški, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde. To so nam na gostovanjih po Irski, Danski, Poljski, Beogradu, Mostarju in Sarajevu odkrito dali vedeti naši glasbeni kolegi. A z jezikom smo v zakonu, tako v dobrem kot slabem. To velja poleg starih dobrih tudi za nova kantavtorska imena. Nova generacija v primerjavi s prejšnjo hoče to bariero kar preskočiti, zato jih veliko poje v angleškem jeziku. Jasno, to nastaja v želji po širši afirmaciji, saj vemo, da kantavtor v samostojnem poklicu od nastopanja po Sloveniji ne more preživeti, razen če je tako poduhovljen, da živi od zraka, ali pa vleče iz skrinje staro srebrnino. Nova generacija se v trenutnem svetu sooča s povsem drugačno in nejasno perspektivo, na to glasbeno reagira bodisi z odmikom v zabavo in užitek ali pa z ostrino, bridkostjo, destruktivnostjo. V resnici nikoli ni bilo drugače.
Glede kantavtorjev sem optimist, glede kantavtorstva pa se bojim, da ga bosta mainstream in gonja za všečki preprosto preglasila. Izginile so konsistentne glasbene kritike, ki bi stvari postavljale na svoja mesta. Ali kdaj slišite N'Toka, Janija Kovačiča ali druge kantavtorje čez dan na radiu? Razen v SIGIC/Odzvenu ne morete nikjer prebrati o njihovih ploščah. Slišimo pa jih lahko v oddaji Pesem v žepu.
Tokrat je v fokusu bolgarsko kantavtorstvo in pesništvo, ki ga bodo predstavili folk kitaristka in pevka Lilly Drumeva, Krasi Parvanov in pesnik z bolgarsko flavto/kavalom in Ivan Hristov. Žirija bo prvič podelila nagrado silence fiction najboljšemu tujemu izvajalcu. Za kantavtorje, ki nastopajo v slovenskem jeziku, so spet pripravljene zlata, srebrna in bronasta kanta. Občinstvo pa bo izbralo tisto ali tistega, ki bo dobil nagrado vox populi.
Žirija je med 28 prijavami iz Slovenije in tujine izbrala 13 nastopajočih, a je nekatere zadržala bolezen. Že doslej so bili dopuščeni nastopi v dvoje, ne pa v troje. Sicer pa je festival že takoj po nastanku odprl vrata tujim kantavtorjem, od leta 2010 pa smo tudi sami v okviru projekta Omnibus Kantfest začeli gostovati in sodelovati z mednarodnimi organizatorji in njihovimi sorodnimi festivali, kot so Tallaght Community Arts Centre, Dublin (Irska), Fun & Learn, Innsbruck (Avstrija), Millenium Arts, Giurgiu (Romunija), Århus Sangskriver Vaerksted, Aarhus (Danska). Omenjenim smo dodali nove: Werk Raum Theater Graz, Kantfest Beograd, BalKantfest Sarajevo, Kantfest Makedonija. Prihodnje leto bomo zakorakali v 18. leto in uradno odrasli. Novembra 2019 bo konferenca vseh sodelujočih festivalov z namenom, da se povežemo in skupaj delujemo. V povojih je Kantavtorska ambasada (glasbeno-literarne delavnice z uveljavljenimi glasbeniki in pesniki), načrtujemo, da bo začela delovati že prihodnje leto. Čaka nas Monografija kantavtorstva, ki jo urejamo s Civilno kantavtorsko iniciativo. Potrebujemo jo, čas je za arhiviranje in popis slovenskega kantavtorstva.
Izražanje lastnega videnja sveta je spremenilo odrske nastope, glasbeniki so bili posvečeni vsebini, niso se uklanjali normam, ki so narekovale format skladbe, če bi želeli, da bi postala uspešnica. To pomeni, da so se skladbe daljšale, klasična razporeditev kitice in refrena pa je na vsem lepem veljala za nekreativno. Pridobila je tudi poezija, saj so se dokončno odprla vrtljiva vrata med literaturo in glasbo. Kantavtorji so začeli presegati okvire zabavljaštva, postali so glasniki, revolucionarji in mega zvezdniki. Njihova odrska figura je bila enovito stališče, v en glas je lahko govorila o politiki, religiji, spolnosti, modi in kulinariki.
Slovenci premoremo zavidljivo veliko odličnih kantavtorjev, ki s svojimi izvedbami brez težav konkurirajo mednarodno uveljavljenim kolegom iz tujine. Tomaž Pengov sodi med prvoborce, njegova Odpotovanja lahko mirne vesti postavimo ob bok izdajam velikanov, kot sta Cat Stevens ali Bob Dylan. Slovensko dvorišče žal ne omogoča, da bi domači kantavtorji lahko živeli izključno od glasbe, to bi bilo dosegljivo le, če bi se povzpeli po kurji lojtri. A vendar ostaja naša kantavtorska bit prekrvavljena in sočna, za kar velja zasluge pripisati požrtvovalnim posameznikom, kot je producent in glasbenik Peter Andrej, ki je tudi pobudnik in osrednja figura festivala Kantfest, ki se bo začel nocoj v okviru 20. jubilejnega festivala Letni oder Ruše.
V Domu kulture Ruše se bo zvrstilo 11 nastopajočih (posamezniki ali dueti), ki se bodo potegovali za različna priznanja. Sodelujoče je izbrala komisija, ki so jo sestavljali: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman. Poleg kantavtorskega tekmovanja bo na Letnem gledališču Pod goroj v nedeljo koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi. Sklep letošnjega druženja bo v torek, 20. avgusta, na odru Tržnica, kjer bo mednarodno srečanje pesnikov in glasbenikov Združene države poezije.
Festival Kantfest je skozi leta doživel številne spremembe, a njegovo poslanstvo ostaja enako.
Kantavtorstva sem se začel zavedati v srednji šoli, zganili so me dobra besedila in glasba, ki me je obkrožala: Ježek, Tomaž Pengov, Marko Brecelj, Drago Mlinarec, Jani Kovačič ... Koncertov ni bilo veliko, komaj kje kakšen. Ko smo mi začeli igrati, Bojan Sedmak, Adi Smolar, Xenia Jus, tudi ni bilo nič bolje. Vedno smo bili nekakšni priveski, fugirna masa za koncertne vrzeli. Ni nam preostalo drugega, kot da si izmislimo svoj festival. Ta mali festivalčič je z leti zrasel skoraj do polnoletnosti, a če dobro pogledate, mu je kredibilnost vedno dajala žirija, ki se trudi za dobro glasbo in za pravo besedo in jo sestavljajo Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Adi Smolar, Jani Kovačič, Gregor Bauman, Jure Potokar, Xenija Jus, Bojan Sedmak, Rok Jurič in Katarina Juvančič. Uspelo nam je, da festival deluje kot povezovalec kantavtorjev in drugih sorodnih festivalov ter skrbi za pretok glasbe, naše na tuje in tuje k nam.
Vmes ste dosegli, da se je kantavtorstvo kot kategorija pojavilo na seznamu poklicev ministrstva za kulturo.
Tudi v tem primeru se je pokazalo, da lahko festival deluje, ne le kot organizator nastopov, ampak tudi kot povezovalec naših interesov. Skupaj s Civilno iniciativo kantavtorjev nam je uspelo doseči dogovor z ministrstvom za kulturo, da je kantavtorstvo od leta 2014 samostojen umetniški poklic, ki ima svoj status.
Slovenija ima močno staro garnituro kantavtorjev, kako je z novejšimi generacijami, katere vsebine jih zanimajo, kaj so njihove odlike in katera področja bi lahko še izboljšali?
Če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleški, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde. To so nam na gostovanjih po Irski, Danski, Poljski, Beogradu, Mostarju in Sarajevu odkrito dali vedeti naši glasbeni kolegi. A z jezikom smo v zakonu, tako v dobrem kot slabem. To velja poleg starih dobrih tudi za nova kantavtorska imena. Nova generacija v primerjavi s prejšnjo hoče to bariero kar preskočiti, zato jih veliko poje v angleškem jeziku. Jasno, to nastaja v želji po širši afirmaciji, saj vemo, da kantavtor v samostojnem poklicu od nastopanja po Sloveniji ne more preživeti, razen če je tako poduhovljen, da živi od zraka, ali pa vleče iz skrinje staro srebrnino. Nova generacija se v trenutnem svetu sooča s povsem drugačno in nejasno perspektivo, na to glasbeno reagira bodisi z odmikom v zabavo in užitek ali pa z ostrino, bridkostjo, destruktivnostjo. V resnici nikoli ni bilo drugače.
Ste optimistični glede prihodnosti kantavtorstva v Sloveniji?
Glede kantavtorjev sem optimist, glede kantavtorstva pa se bojim, da ga bosta mainstream in gonja za všečki preprosto preglasila. Izginile so konsistentne glasbene kritike, ki bi stvari postavljale na svoja mesta. Ali kdaj slišite N'Toka, Janija Kovačiča ali druge kantavtorje čez dan na radiu? Razen v SIGIC/Odzvenu ne morete nikjer prebrati o njihovih ploščah. Slišimo pa jih lahko v oddaji Pesem v žepu.
V čem se bo letošnja izvedba festivala razlikovala od prejšnjih?
Tokrat je v fokusu bolgarsko kantavtorstvo in pesništvo, ki ga bodo predstavili folk kitaristka in pevka Lilly Drumeva, Krasi Parvanov in pesnik z bolgarsko flavto/kavalom in Ivan Hristov. Žirija bo prvič podelila nagrado silence fiction najboljšemu tujemu izvajalcu. Za kantavtorje, ki nastopajo v slovenskem jeziku, so spet pripravljene zlata, srebrna in bronasta kanta. Občinstvo pa bo izbralo tisto ali tistega, ki bo dobil nagrado vox populi.
Na letošnjem izboru je 11 ustvarjalcev, tudi iz tujine in dueti.
Žirija je med 28 prijavami iz Slovenije in tujine izbrala 13 nastopajočih, a je nekatere zadržala bolezen. Že doslej so bili dopuščeni nastopi v dvoje, ne pa v troje. Sicer pa je festival že takoj po nastanku odprl vrata tujim kantavtorjem, od leta 2010 pa smo tudi sami v okviru projekta Omnibus Kantfest začeli gostovati in sodelovati z mednarodnimi organizatorji in njihovimi sorodnimi festivali, kot so Tallaght Community Arts Centre, Dublin (Irska), Fun & Learn, Innsbruck (Avstrija), Millenium Arts, Giurgiu (Romunija), Århus Sangskriver Vaerksted, Aarhus (Danska). Omenjenim smo dodali nove: Werk Raum Theater Graz, Kantfest Beograd, BalKantfest Sarajevo, Kantfest Makedonija. Prihodnje leto bomo zakorakali v 18. leto in uradno odrasli. Novembra 2019 bo konferenca vseh sodelujočih festivalov z namenom, da se povežemo in skupaj delujemo. V povojih je Kantavtorska ambasada (glasbeno-literarne delavnice z uveljavljenimi glasbeniki in pesniki), načrtujemo, da bo začela delovati že prihodnje leto. Čaka nas Monografija kantavtorstva, ki jo urejamo s Civilno kantavtorsko iniciativo. Potrebujemo jo, čas je za arhiviranje in popis slovenskega kantavtorstva.
