Klemen Klemen kot iz S3pa

Zvečer bo z gosti v ljubljanskem Kinu Šiška predstavil svoj tretji album

Objavljeno
03. september 2015 17.56
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Trnowski ninja in nakladač, nemiren mladenič, ki se je z leti nekoliko postaral in umiril, Klemen Klemen, je nedavno ponovno izdal v razširjeni obliki svoj prvenec Trnow stajl in (končno) še dvojni album S3p. Na prvi plošči z albuma so skladbe, ki so nastale v studiu v zadnjih petih letih za nov album, na drugi plošči pa so posnetki, ki jih je naredil izven tega studijskega dela. Dodanih pa je še nekaj pesmi, ki bile odigrane v radijski oddaji Izštekani ali pa na koncertu z Big Bandom RTVS, ki sta ga imela z Aniko Horvat. O novem albumu smo se pogovorili pred promocijskim koncertom, ki bo zvečer ob 20. uri v ljubljanskem Kinu Šiška. Koncert Klemna Klemna je bil včeraj razprodan, tako da bo danes na voljo le še 100 vstopnic od 19. ure naprej na blagajni Kina Šiška.

Kako vam po vseh teh letih zveni album Trnow stajl?

Ko ga poslušam, se mi zdi, kot da me nekoliko vrne v tisti čas, ko smo delali predvsem traparije. Ampak nič mi ni žal, vse v življenju ima svoje obdobje in tudi to smo že preživeli.

Kakšnih 15 let na sceni, trije albumi, cela vrsta traparij, zapor, koma, vrnitev od mrtvih leta 2011, spet živ in nagajiv, nedavno pa spet infarkt, nazadnje pa še abstinenca. Je to zgodba vašega življenja? Sem kaj izpustil?

Gotovo ste kaj izpustili ... ampak res, to je zgodba mojega življenja, mislim to je moj lajf. Kot kaže me ima gospodar energije še vedno zelo rad. Jaz mu tako pravim in ne Bog ne Alah. Očitno me ima še vedno rad in svaka mu čast, da me je sploh še obdržal tukaj. Gotovo ima še kakšne načrte z mano.

Po vrnitvi na sceno so začele nastajati tudi nove pesmi in številna sodelovanja. Materiala se je nabralo za dva albuma s kar 31 pesmimi.

Jaz sem bil sicer aktiven že prej, vendar kot kaže me je tisti nastop leta 2011 ob začetku nove sezone Kina Šiška vrnil tudi v medijsko javnost. Moram se zahvaliti celi ekipi kakšnih 50 ljudi, ki je takrat močno garala za tisti nastop. Nastop je dal zagon drugim, da so me pogosteje klicali za nastope. Obnašali so se, kot da sem se vrnil, kot da sem izdal ploščo, v bistvu je pa nisem.

Za nov album niso nastale skladbe v zadnjih treh letih, to je kar sem pač v vseh teh letih napisal in še ne izdal. Ko se mi napiše pesem, ko dobim neko temo, je to to. Ene so nastale pred ali po tistem nastopu v Kinu Šiška. Nekatere pa celo pred drugim albumom, recimo Ohio. Upam, to se že nekajkrat povedal, da je moja glasba brezčasna in da tudi starejše pesmi ne bodo zvenele preživeto.


Klemen Klemen in Dubzilla v akciji.
Foto: Jure Matoz


Zadnje čase ste nastopali s skupino Dubzilla. So postali vaša spremljevalna skupina?

Če imaš skupino, je ne menjaš kar tako. S skupino Dubzilla smo prišli v navezo tako, ker naj bi jaz igral z Moveknowledgement, ki so me takrat v Kinu Šiška podprli kot The Playbackers, vendar imajo oni veliko svojih projektov. Po špilu v Šiški smo se dogovarjali z nastop na Schengenfestu in oni niso imeli časa. Sleyk pa je član ne le zasedbe Moveknowledgement temveč tudi Dubzille in še nekaj drugih. Dobili smo se z Dubzillo, se dobro ujeli in ostajamo skupaj.

Včasih imajo sicer svoje fore, da malo potegnejo na dub, pa to. Meni je všeč moj minimalni casio glasbeni izraz. Včasih preveč k temu težim, seveda pa mora tudi skupina dobiti dovoj prostora, da člani dajo nekaj sebe v glasbo, da tudi uživajo ob tem, ko me spremljajo.

Dvojni album S3p se začne z povsem neurbanim uvodom s miniaturo Kmetija.

Nismo vedeli, kako naj bi uvod poimenovali. Pa je res nekoliko kmečki, ker se slišijo kokoši, pa krava, pa smo rekli, naj bo Kmetija. Lahko bi ga poimenovali tudi Kekec.

Potem pa na albumu sledijo povzetki vašega in našega življenja zadnjih 15 let. Verjetno ni bilo težko biti jezen in iz tega črpati teme za pesmi?

Mislim da ta »fafing bradr system«, tako slovenski, kot svetovni, ima za cilj, da nas drži v šahu s tem, da nam rojijo po glavi same slabe stvari, da nas je strah, da se bojimo za denar, družino, službo, da oni lažje delujejo. Tak občutek imam. Ne vem, nisem politik ... Imam občutek, da je načrtno narejeno, da nas lažje nadzorujejo.

Ta negativna nastrojenost, ta apokaliptični vsakdan, ki nam ga najraje prikazujejo rumeni mediji, to traja že dolgo. Ko sem bil v komi, so pisali take štale o meni. Pa j...m ti mater, tako jim bom dejal. Daj piši o pozitivnih stvareh. Saj ni čudno, da ljudje sploh ne razmišljajo pozitivno.

Pri nas ne manjka pozitivnih ljudi in dogodkov.

Album S3p naj bi bil tudi uradni manifest tvoje stranke FBS (Fafing Bradr System). Se bo potegovala za oblast ali bo ostala v opoziciji?

Mi bi bili najraje povsod in na oblasti in opoziciji. (Smeh.)

To je sicer namišljena stranka, ampak če bo šlo tako naprej, bomo pa res naredili pravo stranko. Dobivali se bomo v mojih fan klubih, da bi debatirali o stvareh, kaj bi se v Sloveniji dalo spremeniti na bolje. Sicer pa res ne bi bilo slabo, da bi končno več pametnih ljudi prišlo do oblasti, če pa sedaj že skoraj vsak bedak pride do koščka oblasti.

Naslov albuma je S3p. Se vam včasih zdi, da živite v stripu, da smo vsi del nekega stripa, ki ga je napisal nek čuden scenarist?

Tudi. Sicer menim, da si vsak piše svoj strip. Kdo pa naj bi za vsem tem stal, to pa ne vemo. Če za tem stoji svetovni »fafing bradr system« to dela res dobro. Je pa tudi na tem, da koliko se da vsak pri sebi pustiti pretentati temu sistemu. Držijo nas v strahu in strah je največje orožje današnjega »fafing bradr systema«.

Menim, da se bomo morali prej ali slej upreti. Ko ljudje ne bodo morali več preživeti svojih družin, bo počilo. To da držijo večino delavstva na minimalni plači, je povsem zanalašč, da ni ne za živet, ne za umret.

Mogoče pa nam bo to tudi obudilo občečloveške prvine na katere smo pozabili, kot je ljubezen, sodelovanje in podobno. To bo spet treba oživeti.

Rap albuma ni brez številnih gostov, kdo vse se z vami sprehaja po pesmih?

Lahko me gane zelo različna glasba, pa če je etno, egipčanska, turška ali ne vem kaj. Glasba zame nima meja in karkoli dobrega slišim, bi jaz to dal v rep. Tudi če so to narodnjaki, čeprav me bolj gane južna balkanska, kot ta alpska harmonika. Mogoče zato, ker sem bil pri petih letih nekaj časa v bolnišnici JLA v Beogradu, ker sem imel poškodovano oko. Mogoče sem se tam navzel tega, ker so vsi imeli tiste majhne tranzistorje in sem poslušal ... kuda ideš, srečo moja (zapoje).

Je pa tudi res, da razen Avsenikov, Slaka in Henčka ni prav veliko izvirnih narodnozabanvih glasbenikov. Sčasoma pa se je ta glasbeni slog zelo vulgariziral.

Potem so pa narodnjaki postali veliko bolj vulgarni kot najbolj ekstremni raperji. Mene pa na radijih nočejo rolati, ker imam, pizda, ... ne vem, če kje sploh rečem pizda. Pravijo mi da, pač moja glasba ni primerna. Sem zgrešil odgovor?

Najraje sodeluejm z glasbeniki, ki jih že poznam in vabim v goste tiste s katerimi sem že sodeloval, glede tega najraje hodim po preverjenih poteh. Raper Gero iz Krškega je res dober in sem ga povabil na album.

Kaj se nam obeta na predstavitvenem koncertu v Kinu Šiška?

Najraje povem tako - pridte ke pogledat! Tisti, ki ne boste prišli, boste pa kaj videli na youtubu. Gostje bodo skoraj vsi, razen Gera, ki dela v Švici in ne more priti. Imeli pa bomo beatboxerja za predskupino. Preigrali bomo cel nov album in še kakšno pesem s prejšnjih, da bo občinstvo lahko zraven prepevalo.