Koala Voice stresli Cvetličarno

Odkar so se pred kakšnimi štirimi leti pojavili Koala Voice iz Kisovca, sveti v mladinski sekciji slovenskega rocka svetla lučka. Prvič sem jih slišal na kompilaciji V 3 krasne (2013), ki je prinašala svežo avtorsko glasbo iz treh zasavskih dolin. Nato so se začeli postopoma a vztrano vzpenjati − tako pri glasbeni formi, številu nastopov, vse večji suverenosti na odru in dveh odličnih albumih kot koncertih v tujini. Imeli pa so tudi posebno čast, da so letos poleti v ljubljanskih Križankah nastopili pred skupino Pixies.

Manca Trampuš (kitara, vokali), ki je osrednja figura na odru, Domen Holc (kitara), Miha Prašnikar (bobni) in Tilen Prašnikar (bas) so ves čas zavezani svoji različici diskoidnega alter pop rocka, ki so ga naredili prepoznavnega. Zato tudi verjetno ni čudno, da je bila njihova največja uspešnica s prvenca Kangaroo's a Neighbour ravno pesem Go Disco, Go. Ta skladba je bila sinoči tudi vrhunec koncerta, ki ga je pripravila dobro razpoložena zasedba, na odru pa se ji je pridružil še raper Dalaj Eegol, ki je bil svojčas Ali En in sedaj deluje kot RecycleMan. Na predstavitev svojega drugega albuma Wolkenfabrik pa so kot kitarista na oder povabili še izvrstnega Petra Deklevo, ki je produciral njihov prvenec Kangaroo's a Neighbour in je zasedbo dejansko zvočno oblikoval.

Če so se še pred tremi leti zdeli naivni in nekoliko negotovi, se je med dvema albumoma zanje precej spremenilo, saj vse pogosteje zastopajo slovenske barve na predstavitvenih festivalih v tujini. S svojo energičnostjo in zagnanostjo pa tudi fraziranjem so vse bolj primerljivi z beograjskimi Repetitor.

In ko smo pred dvema letoma zapisali, da so Koala Voice zvok prihodnosti slovenskega rocka, se je ta prihodnost potrdila in postala naša sedanjost.