Ko je pevka Manca pred leti skakljala po odru oblečena v kostum koale, smo vsi občudovali razigranost in energijo mlade, obetavne zasedbe. Danes so Koala Voice izdelan bend, ki je že zavzel naša največja koncertna prizorišča, z izidom druge plošče Wolkenfabrik pa bo padla še Cvetličarna. Pogovarjali smo se z Manco Trampuš in basistom Tilnom Prašnikarjem.
Zadnja vroča novica je nominacija benda za MTV Best Adria Act. Danes to sploh še kaj pomeni?
Nam se seveda zdi fino, da so opazili videospot za Strangers' Tides, nominacija nas je lepo pobožala, a v resnici to ni več velika stvar. Zanimiv pa je predvsem odziv ljudi, ki glasno izražajo navdušenje. Ko jih vprašaš, kdaj so nazadnje gledali postajo, pa se hitro zamislijo, saj že dolgo ni več, kar je bila nekoč. Gotovo je to priložnost za promocijo po Balkanu, podelitve pa se ne bomo udeležili, ker žal nimamo denarja, da bi si pokrili stroške. Vse smo namreč dali v ploščo.
Samostojni nastop v Cvetličarni bo verjetno vaš največji. Kakšno je razpoloženje, vas je kaj strah?
Seveda, najbolj nas je strah, da ne bi prišlo dovolj ljudi, da jih ne bi bilo niti toliko, da bi se izoblikovalo dobro koncertno vzdušje. To bo velik test našega dejanskega dometa. Kar se tiče drugih stvari, pa smo bolj ali manj pripravljeni, končujemo še nekaj zadnjih podrobnosti, osredotočamo se zlasti na to, da bo koncert čim bolj oseben, da se bomo lahko povezali z ljudmi in da bodo začutili, kako je pri nas na odru. Večer bo narejen zanje, ne za nas. Mi bomo predvsem veseli, da bomo v glavah simbolno opravili s to ploščo in se lahko začeli ozirati naprej.
Po prvencu Kangaroo's a Neighbour tudi druga plošča nosi nenavaden naslov, Wolkenfabrik. Kako jih izbirate?
(Smeh) V prevodu pomeni Tovarna oblakov. Idejo smo dobili na festivalu na Nizozemskem, kjer smo nastopali in zagledali ta napis, ki je odlično zaobjemal vzdušje, zdelo se je namreč, kot da vsi tam stojimo za isto stvarjo in si gradimo svoje gradove v oblakih. Beseda nam je ostala v močnem spominu in ko smo končevali ploščo, se nam je zdelo smiselno, da jo zajamemo v to idejo. Po drugi strani pa je glasba včasih dejansko podobno neoprijemljiva kot oblak, čeprav za oboje vemo, kaj v resnici je. In prihaja iz tovarne, ki je v tem primeru bend.
V pesmi Oxygen Thief pojete, da ste že naredili vse najboljše stvari v življenju in ljubezni. Katere pa so to za vas?
Priložnosti in izkušnje, ki smo jih v zadnjih letih dobili z bendom, so neprecenljive. Vsa potovanja, koncerti, ljudje, ki smo jih spoznali, lekcije, ki smo se jih naučili o življenju, vsega tega brez glasbe in benda nikoli ne bi bili deležni. Verjetno bi nas čakala klasična pot šolanja in službovanja, ki smo se ji tako izognili, seveda pa nam je jasno, da nas čaka še marsikaj in da si bomo vsakič znova želeli še več in še bolje. Ustvarjanje glasbe je polno najrazličnejših bojev, koliko stvari je treba doživeti, slaba in dobra obdobja se menjavajo, a ko lahko ljudem potem predstavljaš svojo glasbo in ko izdaš ploščo, je to nekaj nepojmljivega. Vsekakor sodi med daleč najboljše stvari v življenju – za nas.
V pesmi Frida Nipl pojete, da nihče ne posluša, a se je izkazalo, da vas posluša vse več ljudi. Imate občutek, da vas tudi slišijo?
Malo smo izgubili stik z našimi poslušalci. Če smo nekoč poznali vseh trideset in vedeli, da so zanesljivo z nami, danes ne vemo več, koliko jih je tam zunaj in koliko od teh jih zares posluša, kaj želimo povedati. Tudi način poslušanja je zelo različen, eni se osredotočajo na besedila, drugi poslušajo le glasbo itd. Smo pa zelo veseli, ko kdo pristopi k nam in nam poda konstruktivno mnenje ali pa nas vpraša, kaj smo mislili s tem ali onim.
Pogovoru z Manco lahko prisluhnete tudi v podkastu Strašno hudi. Pojasnila je misterij s kostumov, pa kako se je učila igranja kitare, pripovedovala o najboljšem koncertu, kjer ni bilo obiskovalcev, in nas popeljala po Tovarni oblakov. Na podkaste se lahko naročite neposredno na itunesih ali pa si bližnjico do njih uredite v kateri od aplikacij za mobilne telefone. Tukaj pa lahko dostopate še do rssja.
Komentarji