Tiskane izdaje
Zadevo so zakuhali onkraj Atlantika: načrt združiti glasbo, ples in dialog tako, da izhaja iz britanske operetne tradicije, vendar je prestreljena s skeči, posameznimi pevskimi točkami, eksplozivnimi revijskimi koreografijami in še marsičim, je uspel, glasbena igra, muzikal, je postala imenitno ameriško glasbenoscensko izvozno blago.
Londonski West End in Broadway v New Yorku sta svetovni središči muzikala, razlagajo organizatorji, vsak s štiridesetimi gledališči komercialnega programa na vrhunski ravni sta izjemni turistični atrakciji in dosežeta skupno skoraj trideset milijonov obiskovalcev na leto. Produkcija predstav je neprestano v pogonu, tudi večkrat dnevno, ista predstava je lahko na gledališkem odru tudi več desetletij. Zelo priljubljen, a izvedbeno kompleksen in zahteven žanr muzikala, zahteva izvrstne pevce igralce.
Največje uspešnice
Štirje izkušeni pevski solisti – Rebecca Trehearn, Miriam-Teak Lee, Ian Virgo in Adrian Der Gregorian – bodo v Križankah ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije zapeli znane odlomke muzikalov, med katerimi so številne uspešnice. Taktirka bo v rokah Roberta Purvisa, ki ima poleg dolgoletnih izkušenj z dirigiranjem muzikala za seboj vrsto sodelovanj z italijanskimi opernimi ansambli. Večer v Križankah bo postregel z deli niza največjih imen v zgodovini muzikala: na sporedu bodo odlomki iz muzikalov Vrtiljak in Zvok glasbe skladatelja Richarda Rodgersa in dramatika Oscarja Hammersteina II., iz Kabareta Johna Kanderja in Freda Ebba, ki sta bila tudi soavtorja muzikala Chicago, iz Moje drage lady libretista Alana Jaya Lernerja in skladatelja Fredericka Loeweja (My Fair Lady spada med največje uspešnice te glasbenogledališke zvrsti), Visoke družbe Cola Porterja, tudi avtorja muzikala Poljubi me, Kate, iz muzikalov Fantom iz opere in Evita Andrewa Lloyda Webbra, avtorja nič manj uspešnih muzikalov Jezus Kristus superzvezda in Mačke (ta muzikal se je na obeh straneh Atlantika lahko pohvalil z najdaljšim repertoarnim življenjem), in seveda nekaj iz »velike ameriške opere« Zgodba z zahodne strani skladatelja Leonarda Bernsteina z libretom Stephena Sondheima. Morda bosta ljubiteljem tega fenomena manjkala kvečjemu odlomka iz Plesa v dežju in muzikala Lasje, morda bo kdo pogrešal Nesrečnike Michela Schönberga, sicer pa se izbor zdi tako rekoč popoln.
Petje z igro
Slovenska zgodovina muzikala ni vredna omembe, zato marsičesa ne vemo in je verjetno koristno prisluhniti tistemu, ki ve: dirigent in glasbeni vodja številnih slovenskih izvedb muzikalov Žare Prinčič je pred nekaj leti Delovi novinarki Tini Lešničar navrgel: »Muzikal je kombinacija evropske operete, opere ali glasbene drame z elementi sodobne ameriške glasbe, ki lahko vključuje zvrsti od ragtima, jazza, cirkuških komadov do countryja. Tako je na primer zgodba Bernsteinove West Side Story prevzeta od Romea in Julije, spor družin zamenja spor pouličnih tolp, in ker je ena portoriška, je glasba, ki jo pospremi, v ritmih afro cubana. V osnovi je forma muzikala kombinacija dramskega teksta in glasbenih točk, tako jih tudi imenujejo v angleščini, musical numbers, in so tako tudi oštevilčene. Stara forma muzikala je podobna nemškemu Singspielu, v prevodu petju z igro. Tipičen primer sta Carmen in Mozartova Čarobna piščal.«
Pred izbruhom zdajšnje slovenske muzikalske ustvarjalnosti in navdušenja občinstva nad relativno programsko noviteto (pred leti so bili med prvimi muzikalu naklonjeni v mariborskem gledališču, pozneje še najbolj v Mestnem gledališču ljubljanskem in na Ljubljana Festivalu) je bila praznina, Cvetju v jeseni, ki velja za prvi izvirni slovenski muzikal in veliko uspešnico, je sledila uspešna slovenska priredba muzikala Mamma mia!, letošnje poletje še Vesna.
Slednjega je ustvarila izkušena kreativna ekipa, ki je pred tremi leti postavila na slovenske odre prvega, avtor glasbe Matjaž Vlašič, režiser Vojko Anzeljc, libretist Janez Usenik, koreograf Miha Krušič in producent Gorazd Slak, z muzikalom članov ansambla Abba Bennyja Anderssona in Björna Ulvaeusa pa se je pod režijskim vodstvom Juga Radivojevića kreativno soočila ekipa, v kateri so bili med drugimi kot prevajalec in prirejevalec pesmi Tomaž Domicelj, kot glasbeni vodja Patrik Greblo, koreografijo je podpisala Mojca Horvat, producent pa je bil Jurij Franko.
Na gledališkem portalu sigledal.si je navedeno, da so se zabavnim glasbenogledališkim oblikam, muzikalu ali rockovski operi (...), posvečali tudi nekdanji jugoslovanski, predvsem hrvaški skladatelji: kot prvi Marijan Marjanović (Stvaramo reviju), Alfi Kabiljo (Jalta, Jalta), Đelo Jusić (Dundo Maroje) ter avtorski tandem Karla Metikoša in Miljenka Prohaske, ki sta ustvarila prvi jugoslovanski rock operi (Gubec beg, Grička vještica).
