Tiskane izdaje
O violončelu pravijo, da je od vseh inštrumentov najbližje človeškemu glasu. Lahko ustvari tone različnih barv, na splošno pa ga opisujejo kot mehko, jasno, vibrirajoče, svilnato, mirno, temno, transcedenčno, elegantno glasbilo ... Temu lepemu inštrumentu je posvečen Cellofest Ljubljana, ki bo potekal od danes do 20. oktobra.
Festival letos poteka drugič, organizira pa ga zavod Im.Puls Art. Na njem bodo gostili tuje in domače mojstre violončela, ki se bodo predstavili občinstvu v različnih zasedbah.
V programu je osem koncertov, štirje mojstrski seminarji s tujimi profesorji (Stephan Braun, Mario Brunello, Giovanni Gnocchi in Mats Lidström) ter številni spremljevalni dogodki po mestu – med drugim fotografska razstava Portreti violončelistov v atriju Mestne hiše in nastopi mladih violončelistov na Kongresnem trgu.
Festival bo letos ponovno odprl dvanajstčlanski ansambel Cellofest, ki ga sestavljajo odlični domači violončelisti. Kot solisti bodo z njim nastopili klarinetist Aljaž Beguš ter violončelisti Maruša Bogataj, Karmen Pečar, Igor Mitrović in Miloš Mlejnik, ki letos praznuje sedemdesetletnico.
Štirikrat Labod
V sredo, 18. oktobra, se obeta zanimiv glasbeni večer, ki so ga poimenovali Labod x 4. Tak naslov si je izbral švedski violončelist Mats Lidströem, saj bo na koncertu v Slovenski filharmoniji s pianistko Nino Prešiček izvedel štiri različice Laboda. Mats Lidström že vrsto let živi in ustvarja v Londonu ter poučuje na londonski Kraljevi akademiji za glasbo, kot zanimivost pa lahko dodamo, da je bil zadnji profesor Luke Šulića (2Cellos).
Labod je nedvomno najbolj znana skladba, ki je bila v zgodovini napisana za violončelo, je povedal organizator festivala Niko Houška. Njen avtor je francoski skladatelj Camille Saint-Saëns, nastala je v okviru njegovega Živalskega karnevala.
Medtem ko lirični violončelo evocira mirnost po vodi drsečega laboda, vrtinčasti motivi klavirja verjetno ponazarjajo aktivnost labodovih nog pod vodo. »Skladatelj si ni mislil, da bo tako popularna, in je baje niti ni hotel objaviti. Po njegovi smrti je postala velik hit,« je povedal Houška in dodal, da je menda ravno Labod »pomagal«, da je tudi balet Labodje jezero Čajkovskega postal tako znan.
Na to glasbo je bil leta 1905 narejen znameniti balet koreografa Mihaila Fokina, plesala pa je najbolj znana balerina v zgodovini Ana Pavlova. Lidström bo na koncertu zaigral štiri verzije skladbe: originalno, verzijo, ki jo je napisal sam, verzijo, ki jo je napisal njegov sin, in verzijo, ki jo je napisal Leopold Godowsky, Saint-Saënsov učenec.
Mats Lidström je v koncertnem listu zapisal: »Slavni Saint-Saënsov Labod drsi po gladini življenja vsakega violončelista. Nekoč se je kot umirajoča ptica utelesil v Ani Pavlovi in postal nesmrten Umirajoči labod, s katerim je gostovala po svetu. Toda Saint-Saëns ni bil edini skladatelj glasbe labodov. Med njimi so bili finski komponist Selim Palmgren, brazilski skladatelj Heitor Villa-Lobos in norveški skladatelj Edvard Grieg.«
Lidström je dejal, da se Labodom v programu koncerta pridružujeta sonati Francka in Prokofjeva. Franck je svojo sonato za violino napisal kot poročno darilo eminentnemu Eugènu Ysaÿu. »Danes je eden izmed stebrov železnega repertoarja za violino.
Na violončelo jo je treba igrati oktavo nižje od izvirnika. Sonata Prokofjeva je nastala leta 1949, na vrhuncu Stalinove represije. Je navdihujoče delo z ganljivo nostalgijo za izjemno uspešnim baletom Romeo in Julija,« je dodal Lidström v zapisu za koncertni list.
