»Ljubljane ni bilo v mojih načrtih«

Serija koncertov Musicology Sessions Slovenija, v sklopu katere smo imeli v Ljubljani konec lanskega leta možnost videti koncerte britanske acid jazz skupine Incognito ter grammyjevega nagrajenca Roberta Glasperja, se z velikim finalom zaključuje v torek, 3. julija na Gospodarskem razstavišču, kjer bo nastopila R&B in SOUL diva Angie Stone. Pevka je s tremi nominacijami za grammyja in z več kot petimi milijoni prodanih albumov, ki so vsi po vrsti zasedli najvišja mesta svetovnih glasbenih lestvic ter enim, ki se je povzpel na sam vrh Billboardove lestvice Top 10 R&B albumov, nedvomno ena od najpomembnejših izvajalk svojega žanra.
 
Fotografija: Angie Stone je v svoji bogati karieri prodala več kot pet milijonov albumov. Foto PR
Odpri galerijo
Angie Stone je v svoji bogati karieri prodala več kot pet milijonov albumov. Foto PR

V Slovenijo prihajate prvič, čeprav imate tukaj ogromno oboževalcev in tistih, ki poznajo vašo glasbo. Pa vi? Poznate Slovenijo? Kaj pričakujete?

Bom kar iskrena in naj povem, da koncerta v Sloveniji ni bilo med mojimi načrti, saj se zadnje čase trudim, da ne koncentriram predaleč od doma. Vendar me je Miša (Relić, direktor serije koncertov Musicology Sessions, op.p.) toliko časa prepričeval, da sem na koncu popustila, videti je bilo, da tako ali tako nimam druge možnosti. Tako bom v vaši regiji izvedla dva koncerta, dva dni pred Ljubljano, namreč nastopam tudi v Beogradu. Ko smo potrdili oba nastopa, sem se seveda pozanimala tako o Srbiji kot o Sloveniji, in moram priznati, da komaj čakam, da pridem k vam. Pričakujem predvsem vesele ljudi, željne dobre glasbe, kar mi je po vseh teh letih kariere res najbolj pomembno. Pred vašo publiko bom nastopila prvič, zato imam kar malo treme.

Z glasbo ste sicer povezani že od rane mladosti, vaš oče je bil priznan član gospel kvarteta …

Res je, oče je bil vsekakor tisti, ki mi je pokazal, kakšno neverjetno moč ima glasba, on je tudi kriv, da sem na glasbo »navlečena« še danes. In bom, dokler bom živa. Z njim sem hodila na gospel nastope in spomnim se, kako zelo očarana sem bila nad čisto energijo, iskrenostjo in neverjetno mogočnimi glasovi pevcev. Zelo mlada sem se pridružila zboru baptistične cerkve, kjer sem kaj hitro prišla do svojih prvih solo vložkov. Ta izkušnja je zagotovo vplivala na to, kar sem danes. Vedela sem, da bo glasba moja pot, ne glede na to, ali bom od nje lahko živela ali ne.

In kaj hitro ste ustanovili svoj prvi bend, zelo uspešen ženski hip hop trio The Sequence.

To je bilo krasno obdobje. S Cheryl in Gwen smo bile v srednji šoli sošolke, takoj smo se povezale. Bile smo zelo zelo mlade, poletne in vse nam je bilo zanimivo. Kolegi iz drugih hip hop bendov so nas sicer res skoraj pretirano ščitili, kljub temu pa so nas vedno obravnavali kot sebi enake. Uspele smo s skladbo Funk You Up, s katero smo prepričale tako celotno hip hop skupnost, kot tudi mainstream publiko. Podlago iz Funk You Up je kasneje uporabilo res veliko glasbenikov, od skupine En Vogue, Boogie Down Productions in Ol' Dirty Bastarda, do Ice Cubea, Erykah Badu in skupine De La Soul.


 

Vaš »ring-ding-dong« pa je »posemplal« tudi Dr. Dre v svoji svetovni uspešnici iz leta 1995 Keep Their Heads Ringing.

Drži. Joj, takrat smo se res imeli fino, to so čudoviti spomini.

Zakaj ste se potem odločili za samostojno pot?

The Sequence ni bila edina skupina, v kateri sem pela, sodelovala sem tudi z zasedbo Vertical Hold. Po eni strani je biti v bendu res prava izkušnja, saj se med člani prepleta posebna energija in sodelovanje z enako mislečimi glasbenimi navdušenci je morda nekaj najlepšega, kar se glasbeniku lahko zgodi. Po drugi strani pa delo v skupini zahteva dodatno dozo energije, vsak ima svoje mnenje, zelo smo si različni in kot umetniki imamo tudi izredno močne karakterje, kar nemalokrat povzroči trenja. Tudi zato sem se odločila, da svetu predstavim Angie kot posameznico in samostojno umetnico.

In če ne drugega, vam je to zagotovo uspelo s skladbo Wish I Didn't Miss You Anymore, s katero ste zavzeli prav vsak kotiček sveta. Tudi v Sloveniji je to ena izmed vaših najbolj priljubljenih skladb.

Res? No, to pa je podatek, ki mi bo zagotovo prišel prav pred nastopom v Ljubljani. Gre za pesem, ki govori o razočaranju, o situaciji, v kateri se je v nekem trenutku življenja zagotovo znašel že vsak od nas, mislim, da je prav zato tudi tako priljubljena. Drugi razlog je najbrž ta, da se v pesmi čuti iskrenost, s katero sem jo izvedla, saj neposredno komunicira s poslušalčevimi čustvi. Spomnim se, da je bila ta pesem popolnoma nekaj drugega od tistega, kar se je takrat dogajalo na mainstream sceni, tudi to jo je ločilo od drugih skladb. Res se mi zdi prečudovito, da glasba združuje ljudi na vseh koncih tega našega planeta, in zdi se mi, kot da smo že povezani. Verjamem, da si bom svoj prvi koncert pri vas zapomnila do konca življenja.


 

Večina ljudi vas pozna kot glasbenico, pa vendar ste aktivni tudi na drugih področjih – ste tekstopiska, igralka, producentka, … lahko poveste kaj več o tem delu vašega življenja?

V glasbeni industriji se gibljem že skoraj 40 let in na začetku me je zanimalo samo to. Potem pa sem počasi opazila, da me vleče tudi v zaodrje, saj sem sčasoma vzljubila ves proces ustvarjanja glasbe, zato sem svoje ideje želela vnesti vanjo od začetka do konca. Pa saj v resnici je vsak moj koncert neka vrsta igranja in režije, tako da gre v bistvu za popolnoma naraven proces.

Kaj pa vi trenutno poslušate?

Všeč so mi različni žanri, trenutno pa sem očitno v obdobju vračanja h koreninam, tako da se iz domačega gramofona največkrat sliši gospel. Sem v življenjskem obdobju, v katerem mi najbolj paše glasba, ki jo čutim, ki se dotakne moje duše in za katero si želim, da bi jo izvajala sama. Večina sodobne glasbe tega nima, glasbena industrija je šla v neko drugo smer od tiste, ki je blizu meni.

S kom bi posneli duet, če bi bila omejitev nebo?

Najbrž bi zavrtela čas nazaj in se zaprla v glasbeni studio z D'Angelom, očetom mojega sina. Je neverjeten glasbenik, genij, ki iz ljudi potegne najboljše. Vsaj tako je bilo pri meni.


 

Pa ne samo D'Angelu, marsikateremu glasbenemu kolegu ste bili navdih.

Vem, da se je marsikdo spraševal, kaj ti čedni moški počnejo z nekom tako povprečnega videza kot sem jaz. Pa vendar so bili to moški, ki so videli dlje od popolnega videza. Ko se z nekom povežeš na duhovni ravni, ne vidiš več »embalaže«, v katero je oseba zavita. Seveda vsi radi pogledamo in vidimo lepe ljudi, ampak če sam sebi dopustiš videti preko zunanjega videza, če resnično vidiš nekoga v dušo, se zaljubiš, še preden se tega zaveš. Želiš biti povezan s to osebo, pa ne samo v seksualnem smislu. Gre za bližino. Drži, da sem se zbližala z nekaterimi neverjetnimi moškimi, in ljudje so se pogosto spraševali, s čim sem jih osvojila. Nisem jaz njih, pač pa oni mene. V meni so videli več od zunanjosti, ki kaj hitro lahko postane dolgočasna, če ne pride z roko v roki z nečim bolj zanimivim od zgolj lepote.


 

Komentarji: