Marley: Ljubezen je moja vera
Overjam reggae: Festival, kjer prireditelji trepetajo do zadnjega, koliko bo zares obiskovalcev. Metaldays čez teden dni razprodan.
Odpri galerijo
Ziggy Marley je večkrat nagrajeni zvezdnik. Foto Stipe Surać/Overjam Reggae
Tolmin je še enkrat več dokazal, da ga z vremenom in Jamajko ne bodo omenjali v istem stavku, kljub vsemu pa je te dni na Overjam International Reggae festivalu poln jamajških pozitivnih glasbenih vibracij. V četrtek je šlo na polno z Ziggyjem Marleyjem, ki je v svoji karieri nabral za košaro grammyjev, – enim prvih imen aktualne reggae glasbe.
»Ljubezen je moja vera,« je z odra najstarejši sin kultnega Boba Marleyja pridigal dva tisoč glavi množici: »Tisti z dobroto in ljubeznijo v srcu vstanite in spregovorite! Samo to je lahko naša pot naprej.« Zimzelena rastafarjanska mantra o miru in ljubezni v takšni in drugačni izvedbi se na sotočju Tolminke in Soče ponavlja ves teden, a preden je Marley stopil pod žaromete, se mora v zaodrju marsikaj poklopiti točno tako, kot si njegova velika ekipa zamisli. Todi medije, ki jim je bilo dano zvezdnika gledati skozi fotografski objektiv, je sam izbral. »Je zelo profesionalen, tudi strog in natančen.
To je v primerjavi z večino reggae skupin kar malce neobičajno, saj so ostali zelo skromni in dostopni. Toda Marley pač ni večina – je na najvišji ravni. Okoli sebe ima veliko strukturo, za katero stoji mama Rita Marley, ki skrbi za dediščino Boba Marleyja in njegove številne otroke. Celo njegovi vnuki se zdaj ukvarjajo z glasbo,« je poudarila Teresa Fontanelli, Italijanka iz agencije Run it, ki skrbi za promocijo festivala v tujini. Bržkone je Ziggy – navidez popolna kopija očeta – uspehe žel tudi na račun takšne muhavosti in pedantnosti. Tri grammyje je prejel, ko je bil še član skupine The Melody Makers, pet pa na samostojni karierni poti (za albume Love is My Religion, In concert, Fly Rasta in Ziggy Marley ter leta 2009 za otroški album Family Time), ki jo je začel leta 2003.
Zadnji trenutek
Muhasto četrtkovo vreme je na uvodni koncerni dan sicer hladilo prijetno razpoloženje. To pa je za prireditelje pomenilo vsaj kakšnih tisoč obiskovalcev manj od pričakovanj. »Overjam je naš edini festival, kjer smo odvisni od dnevnih obiskovalcev. V primerjavi s preostalimi festivali na sotočju privrženci reggae glasbe vstopnice kupujejo v zadnjem trenutku, zato nikoli ne vemo prav natančno, kaj naj pričakujemo. Tako ima lahko vreme kar velik vpliv na obisk,« je pojasnila Nika Brunet iz organizacijske ekipe, ki bo bdela še nad festivali Metaldays, Punk Rock Holiday in MotörCity: »Toda takšni magneti, kot je Marley, so za festival nujni. Ime pritegne več ljudi, čeprav je treba dati na tehtnico stroške in učinek. Cene nastopajočih pa se kar višajo.«
Sicer pa je lahko obisk Overjama očitno tudi zgolj naključje. »Z ženo potujeva že od oktobra in na Hrvaškem sva našla informacijo o Overjamu. Pojma nimam ne o reggaeju ne o Marleyju, toda izjemno uživava. Zelo lepo je tukaj,« je bil navdušen Clive iz angleškega Southamptona. Nekateri pa so redni gosti ob sotočju Tolminke in Soče. Alina in Andree iz Celovca se vračata vsako leto. »Ljubiva reggae glasbo, pozitivne vibracije, ljudi in seveda to okolje. Ne gre zgolj za glasbo, gre za kulturo,« se je prešerno nasmihal Andree.
Po svetu je baza »regic« zelo velika, na stari celini pa se zvrsti do deset večjih festivalov te zvrsti glasbe. Overjam menda spada med srednje velike. Promotor in poznavalec reggaeja Iago Vinas Alonso glasbi pripisuje brezčasnost: »Reggae glasba je bila vedno nekakšna underground glasba, ki nikoli ne bo mainstream. Gre za uporniško glasbo, ki se je rodila na Jamajki, kamor so jo prinesli afriški sužnji, veliko je vplivala tudi na druge žanre, kot je denimo reggeton in dance glasba. V vsaki zvrsti pravzaprav lahko zasledimo zametke jamajške glasbe.« Včeraj so srca greli še slovenski Siti hlapci pred zvezdami večera, italijanskimi Mellow Mood. Danes bo večer pripadel jamajškim Protoje.
Najprej počitnice, potem glasba
Ali se je koncept festivalskih počitnic po vzoru punka ali metala, kjer glasbeni program vendarle ni edino vabilo, prijel tudi na Overjamu? »Festival smo s to ekipo pripravili drugič. Priznam, da sem bila presenečena na popolnoma drugimi dimenzijami reggaeja od dinamike festivalskega dogajanja do tega, kdaj in kaj obiskovalci jedo. Ampak vsak festival se kar precej razlikuje od drugega in le malo je skupnih točk, skozi katere lahko potegnemo vzporednice,« pravi Nika Brunet.
In če bodo morali prireditelji morebiti za Overjam vplesti še kakšen nov pristop, jim za Metaldays, ki se začenja 22. julija, ni treba skrbeti. Za šesto izvedbo (na devet podlage pod imenom Metalcamp) so namreč razprodali tedenske festivalske vstopnice, na voljo je ostala zgolj peščica tri- in enodnevnih. Obisk je omejen na 12.000 dnevnih obiskovalcev. Tokrat so zveste privržence prepričali z angleškimi Judas Priest, ki so utirali pot heavymetalski revoluciji in si z delom prislužili status enega najboljšim težkometalnih skupin do danes. V Tolminu, kjer so jim sicer komaj ugodili vsem željam za izvedbo koncerta, bodo nastopili v četrtek. Najslajše skrbi pa imajo prireditelji za Punk Rock Holiday, ki so ga razprodali že lanskega septembra. K sotočju se festival vrača z neumornimi Bad Religion.
»Ljubezen je moja vera,« je z odra najstarejši sin kultnega Boba Marleyja pridigal dva tisoč glavi množici: »Tisti z dobroto in ljubeznijo v srcu vstanite in spregovorite! Samo to je lahko naša pot naprej.« Zimzelena rastafarjanska mantra o miru in ljubezni v takšni in drugačni izvedbi se na sotočju Tolminke in Soče ponavlja ves teden, a preden je Marley stopil pod žaromete, se mora v zaodrju marsikaj poklopiti točno tako, kot si njegova velika ekipa zamisli. Todi medije, ki jim je bilo dano zvezdnika gledati skozi fotografski objektiv, je sam izbral. »Je zelo profesionalen, tudi strog in natančen.
To je v primerjavi z večino reggae skupin kar malce neobičajno, saj so ostali zelo skromni in dostopni. Toda Marley pač ni večina – je na najvišji ravni. Okoli sebe ima veliko strukturo, za katero stoji mama Rita Marley, ki skrbi za dediščino Boba Marleyja in njegove številne otroke. Celo njegovi vnuki se zdaj ukvarjajo z glasbo,« je poudarila Teresa Fontanelli, Italijanka iz agencije Run it, ki skrbi za promocijo festivala v tujini. Bržkone je Ziggy – navidez popolna kopija očeta – uspehe žel tudi na račun takšne muhavosti in pedantnosti. Tri grammyje je prejel, ko je bil še član skupine The Melody Makers, pet pa na samostojni karierni poti (za albume Love is My Religion, In concert, Fly Rasta in Ziggy Marley ter leta 2009 za otroški album Family Time), ki jo je začel leta 2003.
Foto Stipe Surać/Overjam Reggae
Zadnji trenutek
Muhasto četrtkovo vreme je na uvodni koncerni dan sicer hladilo prijetno razpoloženje. To pa je za prireditelje pomenilo vsaj kakšnih tisoč obiskovalcev manj od pričakovanj. »Overjam je naš edini festival, kjer smo odvisni od dnevnih obiskovalcev. V primerjavi s preostalimi festivali na sotočju privrženci reggae glasbe vstopnice kupujejo v zadnjem trenutku, zato nikoli ne vemo prav natančno, kaj naj pričakujemo. Tako ima lahko vreme kar velik vpliv na obisk,« je pojasnila Nika Brunet iz organizacijske ekipe, ki bo bdela še nad festivali Metaldays, Punk Rock Holiday in MotörCity: »Toda takšni magneti, kot je Marley, so za festival nujni. Ime pritegne več ljudi, čeprav je treba dati na tehtnico stroške in učinek. Cene nastopajočih pa se kar višajo.«
Sicer pa je lahko obisk Overjama očitno tudi zgolj naključje. »Z ženo potujeva že od oktobra in na Hrvaškem sva našla informacijo o Overjamu. Pojma nimam ne o reggaeju ne o Marleyju, toda izjemno uživava. Zelo lepo je tukaj,« je bil navdušen Clive iz angleškega Southamptona. Nekateri pa so redni gosti ob sotočju Tolminke in Soče. Alina in Andree iz Celovca se vračata vsako leto. »Ljubiva reggae glasbo, pozitivne vibracije, ljudi in seveda to okolje. Ne gre zgolj za glasbo, gre za kulturo,« se je prešerno nasmihal Andree.
Po svetu je baza »regic« zelo velika, na stari celini pa se zvrsti do deset večjih festivalov te zvrsti glasbe. Overjam menda spada med srednje velike. Promotor in poznavalec reggaeja Iago Vinas Alonso glasbi pripisuje brezčasnost: »Reggae glasba je bila vedno nekakšna underground glasba, ki nikoli ne bo mainstream. Gre za uporniško glasbo, ki se je rodila na Jamajki, kamor so jo prinesli afriški sužnji, veliko je vplivala tudi na druge žanre, kot je denimo reggeton in dance glasba. V vsaki zvrsti pravzaprav lahko zasledimo zametke jamajške glasbe.« Včeraj so srca greli še slovenski Siti hlapci pred zvezdami večera, italijanskimi Mellow Mood. Danes bo večer pripadel jamajškim Protoje.
Najprej počitnice, potem glasba
Ali se je koncept festivalskih počitnic po vzoru punka ali metala, kjer glasbeni program vendarle ni edino vabilo, prijel tudi na Overjamu? »Festival smo s to ekipo pripravili drugič. Priznam, da sem bila presenečena na popolnoma drugimi dimenzijami reggaeja od dinamike festivalskega dogajanja do tega, kdaj in kaj obiskovalci jedo. Ampak vsak festival se kar precej razlikuje od drugega in le malo je skupnih točk, skozi katere lahko potegnemo vzporednice,« pravi Nika Brunet.
Za Metaldays so organizatorji razprodali celotedenske karte. Foto Metaldays
In če bodo morali prireditelji morebiti za Overjam vplesti še kakšen nov pristop, jim za Metaldays, ki se začenja 22. julija, ni treba skrbeti. Za šesto izvedbo (na devet podlage pod imenom Metalcamp) so namreč razprodali tedenske festivalske vstopnice, na voljo je ostala zgolj peščica tri- in enodnevnih. Obisk je omejen na 12.000 dnevnih obiskovalcev. Tokrat so zveste privržence prepričali z angleškimi Judas Priest, ki so utirali pot heavymetalski revoluciji in si z delom prislužili status enega najboljšim težkometalnih skupin do danes. V Tolminu, kjer so jim sicer komaj ugodili vsem željam za izvedbo koncerta, bodo nastopili v četrtek. Najslajše skrbi pa imajo prireditelji za Punk Rock Holiday, ki so ga razprodali že lanskega septembra. K sotočju se festival vrača z neumornimi Bad Religion.
