Miha Kralj − Andromeda v ušesih

Pionir slovenske in jugoslovanske elektronske glasbe bo zvečer nastopil na svojem drugem samostojnem koncertu.
Objavljeno
22. september 2016 11.21
Kralj
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Miha Kralj je eden naših največjih glasbenih posebnežev, ki je močno vplival na domačo glasbeno sceno. Zvečer bo v ljubljanskem Kinu Šiška drugič doslej v živo izvedel svoj samostojni prvenec Andromeda iz leta 1980.

Klaviaturist in kasneje kralj sintetizatorjev zvoka in drugih elektronskih pomagal je bil član zasedbe Dekameroni in skladatelj zdaj že zimzelene pesmi Sava šumi. Nato je deloval v skupini Prah, kjer je že vnašal svoje eksperimentalne zvoke. Leta 1980 je začel samostojno kariero in izdal inštrumentalni elektronski album Andromeda, ki je bil takraten unikum. Postal je prodajna uspešnica, v Jugoslaviji je bilo prodanih več kot 21.000 izvodov, več kot sto tisoč pa po celotni Evropi. Kasneje je Kralj izdal še albuma Odyssey (1982) in Electric Dreams (1985), skladal pesmi za druge glasbenike, ustvarjal scensko in filmsko glasbo za več kot 110 kratkih filmov.

Konec 70. let, ko sta bila v ospredju punk in novi val, je bil izvajalec inštrumentalne elektronske glasbe pri nas tak posebnež, kot da bi pravkar prifrčal iz vesolja. Miha Kralj dodaja, da je močno izstopal iz tiste glasbene množice, saj so drugi imeli le klavir in orgle. »Bil sem prvi, ki je začel drugače razmišljati. Videl sem kombinacijo orgel Hammond  in Mellotrona, kar je proizvedlo krasen zvok. S skupino Prah smo to uporabili pri snemanju. Nato sem nabavil še  Mooga in kasneje še PolyMooga, tako da je bil naš zvok nekaj posebnega. Ko sem leta 1980 začel igrati v Emonski kleti, sem imel že veliko več opreme, čeprav še vedno premalo.«

Številni glasbeniki so se ponujali, da bi snemali z njim, vendar se je odločil, da bo album posnel sam. »Vztrajal sem, da je to pač moj projekt. Ko sem snemal album Andromeda, sem se zaprl v studio Akademik za en teden in nisem nobenega spustil noter. Hotel sem imeti mir in Boris Kovačić iz beograjske založbe PGP RTB mi je to omogočil. Dva dni pred koncem je prišel v studio Dečo Žgur, ki je potrdil, da je to, kar sem posnel, sprejemljivo.« Album Andromeda je izšel pri beograjski založbi. Založba Helidon kot ZKP RTV Ljubljana nista bili zainteresirani za izdajo. To je bil prvi elektronski album v Jugoslaviji in prvi, ki ga je v celoti posnel en človek.

Miha Kralj

Foto Blaž Samec

Kralja smo vprašali, ali so izvajalci elektronske glasbe bolj računalnikarji ali glasbeniki. »Mislim, da tisti, ki sestavljajo skladbe iz nekih loopov, nimajo duše. Najdejo neki ritem in še nekaj dodajo ... Ne potrudijo se ne z melodijami, ne s harmonijami, ne s čustvi. To je velika razlika od moje glasbe, ki ji jaz rečem glasba z elektronskimi inštrumenti, in ne elektronska glasba.«

Po glasbenem pristopu ga vztrajno primerjajo z Jean-Michel Jarrom. Pravi, da mu je to v čast. »Jarre je naredil veliko lepe in dobre glasbe, oral je ledino elektronske glasbe in iz tega naredil spektakel. Je tudi eden prvih, ki je to glasbo naredil komercialno in sprejemljivo za široke ljudske množice. Jaz sem Andromedo delal že prej, še preden sem sploh vedel, da Jarre obstaja. Sem pa kasneje izvedel, kdo je in kaj dela in da to dela uspešno. To me je spodbudilo, da sem se potrudil in vendarle končal Andromedo. To je bila stimulativna brca, ki sem jo potreboval, saj sem se album bal izdati, da se mi ne bi smejali.«

Kralja sta vedno zanimala vesolje in grška mitologija in to je nekako povezoval. Andromeda je bila grška princesa, po kateri so poimenovali ozvezdje. Vendar pa se je zdelo, da je po izidu albuma, ki je bil uspešnica, poniknil. Pravi, da je moral preživeti in to je počel z igranjem komercialne glasbe za ples. »Boril sem se za preživetje, nabavo novih inštrumentov in odplačevanje kreditov. Potreboval sem kar nekaj let, da sem dozorel. Če ne greš s časom naprej, tudi tehnološko, si hitro povožen. Vsaj vedeti moraš, kaj obstaja.

Imel pa sem dobrega prijatelja, bil je trgovec, Slovenec v Münchnu. Miro Strgulec mi je skoraj takoj poslal vsako elektronsko novotarijo. Dostikrat je bilo tako, da sem takšno napravo hitro izkoristil in jo nato prodal naprej. Za nekaj naprav mi je še danes žal, da sem jih prodal. Nekaj mi jih je seveda ostalo in so vredne po nekaj tisoč evrov, saj so zelo redke.«

Šele ko se je razvedelo, da režiser Dušan Moravec snema dokumentarec o Mihi Kralju, se je nekako spet vrnil v slovensko glasbeno zavest. S tem koncertom, ki bo tudi del dokumentarnega filma, bo sklenil svoje glasbeno obdobje, pravi Kralj, saj ne misli Andromede lajnati do nezavesti. »To je moj ljubljenček, s katerim mi je uspel preboj, in zdaj gremo naprej. Zaigral jo bom drugič v živo, sicer nekoliko predrugačeno in z nekaj gosti. Potem pa naprej z novo glasbo, ki bo tudi že predstavljena na tem koncertu.«