Monopol Eda Sheerana

Kuštravi rdečelasec ni le največji britanski izvozni kulturni artikel, temveč mu je uspelo tudi nekaj, kar ni še nikomur.

Objavljeno
07. april 2017 16.56
Alen Steržaj
Alen Steržaj

Pred dvema tednoma je Ed Sheeran na tedenski lestvici najbolje prodajanih singlov (malih plošč oziroma skladb) v Veliki Britaniji zasedel kar devet od prvih desetih mest, in to s skladbami z istega, zadnjega albuma ÷!

To ni uspelo pred njim še nikomur v glasbeni zgodovini. Letos je dopolnil komaj 26 let, pa ima za sabo že nagrade grammy, brit, american music award, MTV, ivor novello, BMI, world music ... in več kot 13 milijonov prodanih albumov.

A zgodba se ni začela včeraj. Če ste videli videospot za skladbo Photograph z njegovega drugega albuma x, veste, o čem govorimo. V videu so namreč zmontirani resnični posnetki iz Edovega otroštva: kako se že kot majhen otrok uči igranja na razne instrumente, od klavirja do kitare, čela, basa, bobnov, posnetki z rojstnih dnevov, nastopov, sestavljanja legokock ...

Skratka, domači videi, posneti z amatersko kamero. Kar nakazuje, da je Ed brez dvoma glasbeno talentiran že od malega, hkrati pa namiguje, da so pri tem veliko vlogo imeli ambiciozni starši (sicer kulturni delavci), saj so skrbno s kamero snemali vsak njegov glasbeni napredek. Oče pa ga je tudi redno vozil na koncerte velikanov, kot so Eric Clapton, Bob Dylan in Paul McCartney, ki so zelo vplivali na njegov glasbeni razvoj.

Tako je Ed Sheeran že kot šolarček začel skladati glasbo in besedila, pri štirinajstih snemati, pri petnajstih pa že nastopati po manjših odrih. Pri devetnajstih se je vpisal na glasbeno akademijo, pri dvajsetih pa je odletel v Los Angeles s kitaro krožit po mestu od odra do odra, kjer so pač ponujali odprti mikrofon. Takrat ga je – verjeli ali ne – opazil ameriški temnopolti igralec Jamie Foxx, mu ponudil svoj studio in celo prenočišče pri sebi doma.

Medtem je Edova pesem The A Team začela dobivati vse več pozornosti na youtubu, opazili so ga pri časopisu Independent, opazil ga je Elton John, aprila 2011 pa je nastopil v pomembni oddaji Later With Jools Holland. Kmalu zatem je The A Team izdal kot single in oboževalci so ga razgrabili, postal pa je najbolje prodajani debitantski singel leta 2011 v Veliki Britaniji.

Foto: Reuters

Septembra je končno izdal debitantski album + in od tedaj je šlo vse samo še navzgor. Pod svoje menedžersko okrilje ga je vzel Elton John, igral je na kraljičinem diamantnem jubileju, na zaključku olimpijskih iger v Londonu, napisal uspešnico Moments za najstniško senzacijo One Direction, poklicala pa ga je tudi princesa ameriškega countrypopa Taylor Swift, da ji je napisal pesem Everything Has Changed.

In če so se njegovi uspehi albuma + seštevali, so se uspehi drugega albuma iz leta 2014, ki ga je naslovil x, pomnožili. In to dobesedno: ne le, da je prišel na prvo mesto lestvice najbolje prodajanih albumov tako v Veliki Britaniji kot v ZDA, tistega leta je spletni portal Spotify, ki prodaja poslušanje glasbe po spletu (streaming), zabeležil rekordnih 860 milijonov poslušanj Sheeranovih skladb, več od katerega koli drugega glasbenika, x pa je bil sploh največkrat poslušan album tistega leta na svetu.

Oktobra je Sheeran štirikrat napolnil londonsko dvorano O2, julija 2015 pa je kar trikrat razprodal stadion Wembley. Na svetovni turneji, ki ga je ponesla po Evropi, Aziji, Avstraliji, Severni in Južni Ameriki, je prodal več kot 1,3 milijona vstopnic (99,5 %), skladba Thinking Out Loud pa mu je prinesla prva dva grammyja.

Nič čudnega, da je bil Sheeranov tretji album % letos najbolj pričakovan po vsem svetu. Izšel je v začetku marca in bolj kot »deljeno« bi mu ustrezal naslov »na potenco«, saj mu prinaša še večji uspeh: postal je tretji najhitreje prodajan album v zgodovini Velike Britanije (672.000 izvodov v prvem tednu, več je doslej uspelo le Oasis in Adele), oba singla – Shape of You in Castle on the Hill – sta debitirala na vrhu britanske lestvice singlov, kar ni uspelo še nobenemu izvajalcu, v ZDA sta debitirala med prvih deset, kar prav tako še ni uspelo nikomur, portal Spotify pa je zabeležil rekordnih 13 milijonov poslušanj obeh skladb v prvih 24 urah.

Sedemnajstega marca pa je glasbena industrija dokončno osupnila, ko je kar devet skladb z albuma pristalo med deset najbolje prodajanih singlov tekočega tedna v Veliki Britaniji. Osupnila zato, ker se to v zgodovini glasbene industrije še nikoli ni zgodilo; to ni uspelo niti tako vplivnim glasbenim legendam, kot so bili Elvis Presley, The Beatles, Queen, Michael Jackson ali Madonna. Takšen monopol enega izvajalca je res bizaren, kot da gre za največjega glasbenega revolucionarja v zgodovini brez konkurence. Pa je res?

Zakaj popularnost nekega izvajalca v določenem trenutku preseže vse proporce, kot je na primer pred leti uspelo Lady Gaga ali Adele, in zakaj ravno tistega izvajalca, ni mogoče natančno obrazložiti. Da je Sheeranova glasba tako zelo revolucionarna, da bi pometla z legendami, ne moremo reči.

Tega še najbolj pristranski kritiki ne rečejo. Morda glasbenik preprosto ujame vibracijo glasbene javnosti tistega trenutka, morda ujame pravi trend v pravem trenutku, morda zadene ravno odprto tržno nišo.

Ljudi se je očitno dotaknil Sheeranov iskren kantavtorski folk-rock pristop, katerega bistvo so glas, akustična kitara in besedila o mladostniških ljubezenskih težavah, podkrepljen pa je z moderno, nemotečo, radiu prijazno produkcijo, ki povleče enkrat bolj v r&b, drugič v elektroniko ali plesni pop.

V resnici kaže Sheeranove rekordne številke pripisati predvsem spremenjenim razmeram v glasbeni industriji, ki jih je prinesel internet. Nekoč je za lestvico singlov štela prodaja vinilk ali cedejev, nato mp3-jev; danes pa prištejejo še število poslušanj skladbe po spletu (v ZDA pa tudi število predvajanj na radijskih postajah).

Nekoč je glasbenik izdal po tri single s posameznega albuma v obdobju dveh let, danes pa je ob izidu albuma na spletu mogoče kupiti/poslušati tudi vsako posamezno pesem posebej, kar pomeni, da je avtomatsko izdal vse pesmi naenkrat kot singel. In če ima nekdo tak moment popularnosti kot Ed Sheeran, zlahka pride do tako bizarnega monopola na lestvicah.

Vse to načenja vprašanja o kredibilnosti današnjih glasbenih lestvic, vsekakor pa priča o neprimerljivosti današnjih časov z zlatimi časi glasbene industrije.