Morrissey - pesmi življenja in smrti

Zagreb - Britanski glasbenik Steven Patrick Morrissey, znan le po priimku Morrissey ali pa nadimku Moz, je sinoči na zelo prepričljivem in razprodanem koncertu v eni od dvoran Zagrebškega velesejma predstavil svoj nov izjemen glasbeni izdelek

Z njim, kakor tudi s samim koncertom je spet pokazal, da je gotovo eden največjih poetov sodobne popularne glasbe. Jedka, cinična in aktivistična besedila zna odeti v zelo všečne melodije, s skorajda šlagersko interpretacijo pa se na simpatičen način ponorčuje še iz številnih glasbenikov, katerih osnovni in edini namen je uspavati in zazibati široke ljudske množice v (samo)pozabo.

Vegetarijanec in borec za pravice ljudi in živali je kot najstnik doživel vojno britanske predsednice vlade Margaret Thatcher prodi britanskemu delavstvu in sindikatom. Posnetki nasilja policije na neoborožene delavce so bili namreč del polurnega dokumentarca, kjer je predstavil povzetek tega, kar je bistveno vplivalo nanj. Poleg političnih dogodkov nasilnega vpeljevanja neoliberalizma čikaških fantov, ki so po uničenju Čila preselili to svojo filozofijo v ZDA, kjer jo je izvajal Ronald Reagan, ter Veliko Britanijo, kjer je to z železno pestjo počela ministrska predsednica, pa je nanj odločilo vplivala glasba. Tako je ta uvodni vizualni napovednik koncerta uokviril s videoma dveh ključnih protopunk skupin The Ramones in The New York Dolls.

Zagrebški koncert, ki ga je obiskalo tudi precej slovenskega občinstva, je imel ob počastitvi ob desetletnici festivala INmusic, kjer je že nastopil. Namenoma so ga organizirali v manjši dvorani samo za dva tisoč ljudi in je bil hitro razprodan. Seveda bi lahko napolnil večjo dvorano, vendar je želel svoje občinstvo videti.

Morrisseyjeve občutljive zgodbe so navdušile občinstvo.

Foto arhiv organizatorja

Nastop je ob učinkoviti glasbeni spremljavi svoje skupine ta legendarni poet vzorčne skupine neodvisnega rock zvoka The Smiths, uokviril z dvema njihovima skladbama, ki še vedno ponazarjata bistvo njegovega aktivističnega delovanja. Zato je koncert začel z nedvoumno The Queen Is Dead, uradni del uro in pol dolgega koncerta pa je končal z Meat Is Murder. Vmes pa je pripravil izjemno rockovsko aktivistično predstavo, v kateri pa ni padal v neko patetiko, kamor bi ga zlahka zaneslo. Tu je še treba poudariti, da je njegov koncertni zvok precej bolj rockovski, kot pa je to mogoče slišati na njegovih samostojnih albumih, kjer deluje zelo uglajeno in pop spolirano. Navsezadnje je Morrissey s skupino The Smiths v veliki meri definiral zvok neodvisnega rocka.

Na koncetu je bil glasen in jasen ter ravno prav surov, da je očaral občinstvo. Bil je odlično razpoložen, kajti med beograjskim in zagrebškim koncertom si je njegova karavana vzela prost dan v Zagrebu, zato so koncert celo za en dan prestavili. In seveda ni manjkamo hvala sem in hvala tja. Glasbenik, ki je nedavno priznal, da ima raka, očitno uživa življenje, vendar to prilagaja svojemu zdravstvenemu stanju. Del ameriške turneje je namreč zaradi terapije moral prestaviti.

Običajno glasbeniki pri predstavljanju novega albuma običajno zaigrajo le dve, tri pesmi, Morrissey pa je z novega albuma, ki je res zelo močan, zaponil skorja polovico koncertnega programa. Tako je nanizal zanimive pesmi o življenju in smrti v Evropi, saj se pesmi raztezajo od Turčije (Istanbul), do Skandinavije (Scandinavia) in Španije (The Bullfighter Dies). Slednjo je še posebej intenzivno odpel, kajti vsa dvorana z njim vred je navijala za bika, da bi preživel in se veselila smrti toreadorja. To skladbo so tudi zanimivo ozaljšali z zvoki harmonike. Vmes pa so med drugim odigral pesmi z novega albuma, in sicer Staircase at the University, Neal Cassady Drops Dead , The Bullfighter Dies, Kiss Me a Lot, Trouble Loves Me, Yes, I Am Blind, I'm Not a Man in naslovno World Peace Is None of Your Business. Ta skladba s svojim anarhističnim sporočilom pa zajema bistvo novega albuma, in sicer da je tudi pasivizacija in nedejavnost lahko enako kruta kot aktivno nasilje. V tej pesmi ozarja nas, ki pridno delamo, plačujemo davke, ne da bi vprašali, kam gre ta denar, kajti da mir ni naša stvar. To je stvar vlade, da naj nas po potrebi njena policija umiri z orožjem in elektroparalizatorji. In vsakič, ko gremo na volitve podpremo take nasilne ukrepe vlade tako doma, kot v Braziliji, Bahrainu, Egiptu, Ukrajini. Na koncu skladbe je še pozval na upor zoper tovrstna dejanja.

Ko so izvajali zadnjo skladbo rednega dela koncerta, pesem skupine The Smiths Meat Is Murder so prikazali video posnetke nasilja, ki se izvaja nad živalmi, ki jih redijo v tovarnah mesa, kjer nikoli ne vidijo sonca, kjer nikoli na njih ne pade kaplja dežja. Morrisseyevo sporočilo je več kot jasno.

Seveda so si Morrissey in skupina prislužili še dodatek, ki so ga zaključili z eno njegovih največjih samostojnih uspešnic Everyday Is Like Sunday.