»Nevarna« Carmina Slovenica v Melbournu

Melbourne – Ko se srečajo »nevarna slovenska dekleta« in najbolj karizmatični nemški gledališki režiser, se lahko zgodi karkoli. Tako so v Time Out v Melbournu napovedali avstralsko premiero projekta When the mountain change its clothing in res se je zgodilo marsikaj.

Predstava v izvedbi zbora Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec in v režiji Heinerja Goebbelsa se je sicer predstavila že v številnih evropskih prestolnicah, vendar je festival v Melbourneu vendarle povsem nova izkušnja.

V smislu »zvezdniške« promocije članic zbora, saj je bil prizor iz predstave nekakšen logo festivala, ki velja za največjega na južni polobli, natiskan je na naslovnici programske knjižice in projeciran na displejih, plakatih in tudi znamenitih melbournskih tramvajih po vsem mestu.

In zaradi percepcije občinstva. Heiner Goebbels je v Avstraliji sicer že reden gost, ki slovi po nepredvidljivosti in odprti strukturi, ki se zoperstavlja vsaki kategorizaciji (nazadnje so v Melbournu videli njegovo predstavo Stifterjeve stvari, ki je kompozicija za pet klavirjev brez pianista, drama brez igralcev in performans brez performerjev), vendar je projekt s štiridesetimi dekleti vendarle tudi zanj nekaj nevsakdanjega.

Skepsa je bila odveč, publika, ki se podobno kot Goebbelsovi projekti ne pusti klasificirati – v dvorani Arts Center s skoraj tri tisoč sedeži je bilo videti gala toalete, metuljčke, ekstravagantne modne kreacije in kratke hlače –, se je odzvala na tipično avstralski način, torej s svojevrstno mešanico entuziazma in prostodušnosti.

Kar pomeni izmenjavo tihe koncentracije ter smeha, vzklikov in celo aplavdiranja med predstavo (in še bolj gromoglasnega po njej), predvsem pa afirmativnega sprejema avtonomnih in vse prej kot premočrtno berljivih glasbenih, dramskih in vizualnih elementov.

Kar je v skladu z naravo festivala, ki ga umetniška direktorica Josephine Ridge opredeljuje kot sintezo žanrskega in interpretativnega purizma ter povsem odprto kodo sodobne umetnosti. Letos ima za iztočnico cirkus. Ogromen kompleks Arts Centra je namreč lociran na mestu, kjer so se nekoč odvijale predstave znamenitega cirkusa bratov Wirth, še danes je v Melbournu kar dvajset cirkuških skupin in ta zvrst ima za Avstralce še vedno podoben pomen kot za Evropejce v začetku preteklega stoletja.

Fenomen cirkusa je seveda zgolj ohlapno izhodišče, ki ponuja številne umetniške interpretativne možnosti in izpeljave; montrealski ansambel Cirque Éloize združuje dramo, ples in akrobatske prvine, v projektu Opus je zasedba Circa sodelovala z Debussy string kvartetom, kitajski Projekt Nanjing uporablja transformirane principe klasičnega kitajskega cirkusa ...

Vendar je to le delček izjemno obširnega festivala, ki v sedemnajstih dneh postane kulturno središče ne samo Avstralije, temveč celotne severovzhodne pacifiške regije. Klasična in sodobna glasba, drama, ples ter likovna in vizualna umetnost ob številnih klasičnih lokacijah zasede še številne ulice in trge, Avstralija pa je tudi ena redkih držav, kjer ideja multikulturalizma še ni doživela poloma, zato je podobno etnično pisano kot povabljeni umetniki tudi občinstvo.

Poseben poudarek je na izpostavljanju še nedolgo tega povsem zapostavljene aboriginske kulture, ki se ne omejuje zgolj na afirmacijo njihove dediščine, temveč tudi in predvsem na sodobno umetnost, kjer staroselci niso zgolj predmet ali tema, ampak avtorji.

Zbor Carmina Slovenica je z gostovanjem v Melbournu »osvojil« še zadnjo celino, festival bodo z goro, ki se preoblači, celo zaključili. Sicer pa se ansambel že intenzivno pripravlja na novo gostovanje in sicer na nastop na festivalu Prototype v New Yorku, kjer bodo nastopili s projektom Toksični psalmi, ki ga umetniška direktorica in dirigentka Karmina Šilec označuje kot zbir prizorov drznih jukstapozicij v glasbi in v besedilu, ki prehajajo med različnimi duhovnim svetovi vse od srednjega veka do danes.