Nove domače pesmi, videi in singli

Predstavljamo nekaj novosti, ki so jih domači glasbeniki in glasbenice pripravili za to jesen.

Objavljeno
05. oktober 2015 16.19
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Simpatični elektro gypsy swingerji Manouche se tokrat predstavljajo z novim singlom, ki nosi naslov Konec tedna. »Ideje za naš tretji album se že nabirajo in Konec tedna je ena izmed njih«, pravi avtor in vodja zasedbe Robert Pikl. Kolektiv Manouche so v treh letih izdali dva albuma, ki ju promovirajo pri nas in vse več tudi v tujini. Kar nekaj jesensko zimskih zabav na domačih tleh jih pa še čaka.

Po dolgem času se Anja Rupel oglaša z novo skladbo Najljubša napaka in napoveduje kopico glasbenih novosti. Najljubša napaka je disko-funk skladba, ki je nastala v družinskem krogu, saj je Anja Rupel napisala besedilo, Aleš Klinar pa glasbo. Pri skladbi so sodelovali tudi Clemens in Lea Likar, ki sta odpela spremljevalne vokale, basist Matej Tekavčič, za njeno zvočno podobo pa sta poskrbela Aleš Klinar in Miha Gorše.

Najljubša napaka je za Anjo Rupel pravzaprav začetek večjega projekta, ki bo vrhunec dosegel naslednjo pomlad. Anja namreč pripravlja album največjih uspešnic, ki bo vseboval tako njene več kot uspešne solistične skladbe kot nekaj skladb skupine Videosex, v kateri je Anja ustvarjala in prepevala pred leti. Anja bo raznovrstni zbirki skladb iz preteklosti dodala tudi ščepec prihodnosti, saj bo na album umestila tudi nekaj novih skladb, pričakujete pa lahko tudi kakšno staro skladbo v novi preobleki.

Pevka Sara Briški Cirman, ki deluje pod umetniškim imenom Raiven, je nedavno izdala singel Bežim. Tokrat se je premierno preizkusila tudi v vlogi tekstopiske. »Pri svojem prvem ustvarjanju pesmi sem izjemno uživala. Pesem Bežim na trenutke deluje malce skrivnostno, njeno tematiko pa si lahko vsak poslušalec razlaga po svoje, kar mi je zelo všeč«, pravi Raiven. Za glasbo in aranžma je poskrbel Jernej Kržič, pri celotnem procesu glasbenega ustvarjanja pa je sodeloval tudi Tadej Košir.

Neisha in Vlado Kreslin

Foto arhiv založbe

 

Neishina originalna pesem Down, Where The Water Falls se je prelevila v slovensko Najina slika in ti v sodeloavnju z Vladom Kreslinom, ki je napisal besedilo. Mešanica njegovega liričnega sloga, etno rokerskega pridiha in njenega temperamenta ter bluesa, se je že večkrat pokazala kot imenitna kombinacija. To sta dokazala vsakič, ko sta skupaj muzicirala, ko sta po svoje izvajala različne pesmi (Njen trenutek prihaja, To ni političen song, Kakor zvezdi na nebu, Najina slika in ti) ali pa improvizirala na odru. To jesen Neisha obeležuje 10 let od izida svojega prvenca s preprostim naslovom Neisha. Jagodni izbor iz njene glasbene knjižnice ter novosti, ki napovedujejo njen prihajajoči akustični projekt, bo Neisha predstavila na svojem velikem koncertu v Cvetličarni, 12. novembra.

Zasedba Toxine se tokrat predstavlja s skladbo Toxins in še bolj žanrsko zanimivim albumom Now O'Clock, ki se je razvijal v smeri prečiščene melodije in spevnosti, hkrati pa ohranjal pridih alternativne utrganosti. Kot pravita stalna člana zasedbe, Samo Turk (kitara, vokal) in Tomi Toth (vokal), kljub temu, da Toxine igrajo že osem let, ostaja občutek, da so komaj začeli in ta zagon ohranjajo tudi ob izidu novega albuma. Tokrat je zasedba Toxine nekoliko drugačna, v projekt so se vključili Erik Čebokli na basu, Aleš Zorec na bobnih ter Žiga Fabbro na saksofonu, klaviaturah in vokalu.

Istrska je nova, a drugačna balada, ki jo je Žiga Rustja uvrstil na prvenec Z moje perspektive, na katerem so še večinoma umirjene, zasanjane balade, ki so postale njegov zaščitni znak. Med njimi izstopa prav Istrska, saj je drugačna že po svojem istrskem besedišču. »Ko sem začel pisati svoje pesmi, sem razmišljal tudi o tem, da bi kakšno pesem napisal za koga drugega; ravno toliko, da ugotovim ali je pisanje za druge v moji domeni. In Istrska je bila sprva mišljena kot tak poskus. Ko sem jo zaključil mi je bila preveč všeč, da bi jo "podaril" drugemu in zdela se mi je posebna - predvsem zato, ker sem Ištrian in vsak, ki obišče Istro občuti njeno lepoto. Kjer veljajo enostavna načela, ljudje so preprosti, kjer se dobro je in še boljše pije. In tako je Istrska našla svojo pot na moj prvenec,« pravi Žiga Rustja.

Za uvod v jesenske dni je Bilbi izbrala rahločutno skladbo Jernej iz njenega drugega studijskega albuma Toskana. Ob spremljavi njenih Direktorjev dobi nostalgično besedilo in jasna, preprosta melodija posebno čustveno globino in barve jeseni, ki stojijo za čas odhajanja, čas sprememb in čas, ko se zazremo vase. »Pred nedavnim smo z Direktorji končno imeli priložnost, da se s svojim igranjem v živo predstavimo širši publiki tudi preko TV ekranov, v okviru Aritmičnih koncertov v produkciji RTV Slovenija. Celotna produkcijska ekipa se je izjemno izkazala in odigrali smo prav poseben koncert, kar se čuti tudi iz posnetka, je dodala Bilbi.