Tiskane izdaje
Jutrišnji drugi festivalski večer bo ob 18. uri v Linhartovi dvorani uvedel mariborski kitarist Samo Šalamon, ki je povabil v svoj sekstet mednarodna imena. Z basklarinetistom Achillom Succijem, tenor saksofonistom Julianom Argüellesom in bobnarjem Robertom Danijem je v zadnjih desetih letih redno sodeloval. Trenutno jazzovske revije pojejo hvalnice njegovemu albumu Unity z Argüellesom in bobnarjem Johnom Hollenbeckom. A tokrat je v sestav, kljub temu da se je v zadnjih letih navduševal nad konceptom muziciranja brez basa (posnel je več albumov pod imenom Basseless Trio), vseeno povabil basista Pascala Niggenkemperja in za nameček dodal še enega bobnarja – udarnega Christiana Lillingerja, ki se ga bodo lanski obiskovalci Jazz festivala spomnili z ritmično in vokalno razgibanega nastopa zasedbe Kuu!.
Šalamon je svojo odločitev komentiral takole: »Poliritmične kompozicije z modernimi harmonijami, ki dopuščajo tudi svobodno improvizacijo, zahtevajo basista, ki obvladuje oboje. Za dva bobnarja sem se odločil, ker je taka ritmična narava skladb, ki sem jih napisal posebej za ta sekstet.« Koncert bodo tudi posneli in izdali na albumu prihodnje leto. To bo že enaindvajseta plošča hiperproduktivnega kitarista, ki mu je te dni pripadel tudi podij za jazz na Festivalu Lent. Tam je poleg omenjenega predstavil še projekt WindS v duetu s pianistom Stefanom Battaglio in 33-članski orkester, v katerega je povezal 26 kitaristov, tri basiste, dva bobnarja in dva saksofonista ter zanj napisal vse skladbe.
Spontani glasbeni pogovori
Nekoliko bolj zadržan v produciranju plošč je trobentač Igor Matković, saj je od njegovega zadnjega albuma Sonic Motion minilo štiri leta. Življenje je pač nepredvidljivo in situacije, odnosi in razmerja se nenehno spreminjajo in razvijajo, v sebi pa nosijo potencial, ki se lahko udejanji v vsakem trenutku. Vsaj tako pravi modrost, povzeta po budizmu ničiren, ki je navdihnila Matkovićev novi projekt State of Ku (izdala ga bo založba RTV Slovenija). Z njim se bo na Jazz festivalu Ljubljana v petek ob 19.30 v Linhartovi dvorani predstavil prvič, k sodelovanju pa je povabil slovenske kolege, pianista Milka Lazarja, kitarista Janija Modra, basista Jošta Drašlerja in bobnarja Bojana Krhlanka.
»Bodisi zaradi prepoznavnih imen bodisi zaradi želje po mednarodnem povezovanju se glasbeniki večkrat spustimo v sodelovanje s tujimi glasbeniki, kar omeji ustvarjanje na kratko obdobje – snemanje in koncert. Zdi se mi pomembno, da glasbeniki, s katerimi igram, izhajajo iz istega okolja kot jaz. Tako lahko dalj časa skupaj razvijamo kompozicije in oblikujemo skupni zvok,« je povedal Matković, ki je tokrat pustil soustvarjalcem, da so v spontanih glasbenih pogovorih vsak s svojo estetiko in etiko prispevali k ambientalni podobi nove plošče.
Improvizirani trii, dueti in soli
Pianistka in skladateljica Kaja Draksler je kljub mladosti in karieri, ki se je kmalu po končanem študiju klasične kompozicije na konservatoriju v Amsterdamu začela strmo vzpenjati, stara znanka Jazz festivala Ljubljana. Leta 2008, pri svojih dvajsetih, je namreč že dobila priložnost za predstavitev prvenca Acropolis. Odtlej smo redno spremljali njeno delo na odrih Cankarjevega doma. Tokrat jo bomo slišali v dveh zasedbah. Z ameriškima glasbenikoma, bobnarjem Hamidom Drakom in pihalcem Nedom Rothenbergom, bo nastopila v petek ob 21.30 v Klubu CD. »S Hamidom, ki je zelo odprt glasbenik z velikodušno in svetlo osebnostjo, sva že igrala, z Nedom še ne. Če povem po pravici, ne poznam Nedovega igranja in ga tudi nočem raziskati pred koncertom, ker bi rada, da me med prosto improvizacijo – tipa prvega zmenka – preseneti,« je razkrila Kaja Draksler. V soboto ob 19.30 bo nastopila še v Gallusovi dvorani v zanimivem duetu s francosko pianistko Eve Risser (tej pianistki bo mogoče prisluhniti že dan prej, ko bo igrala s triom En-Corps, ki je navdušil kritike po svetu). Obe sta izdali solo album pri založbi Clean Feed, tokratno sodelovanje pa je nastalo na pobudo festivalskih selektorjev Bogdana Benigarja in Pedra Coste.
Glasbenici sta se spoznali šele pred dobrim mesecem, da bi izbrali avtorske skladbe za klavirski duo, ki jima nedvomno predstavlja poseben izziv. »Obema je bilo jasno, da klavirski duo ni lahka kombinacija, zato sva bili presenečeni, s kakšno lahkoto sva našli skupni jezik in estetiko. V nekaj dneh sva razvili pravi sestrski odnos, tako glasbeno kot osebno. Podobno razmišljava o formi in odprtem prostoru v improvizaciji, kar nama omogoča gladko komunikacijo. Po drugi strani tvoriva raznoliko in raznovrstno paleto zvokov – čeprav obe igrava na tradicionalen in prepariran klavir –, kar prida duetu bogato barvo,« je o skupnem muziciranju povedala Kaja Draksler.
Nautilus med elektroniko
»To je zgodba brez jasnega začetka in konca, ki ni razdeljena na skladbe, temveč deluje kot celota,« je Murko komentiral strukturo kompozicij, ki se na njegovih albumih večkrat ponavlja in kot taka naproša poslušalca, da se razbremenjen glasbenih okvirov prepusti zvočnosti celotnega dela. S sempli jazza, funka in soula, s katerimi prepreda svojo pripoved, priklicuje atmosfero od šestdesetih do osemdesetih let glasbene zgodovine, pri tem pa ohranja svoj prvotni jazzovski jezik, predvsem v smislu improvizacije, saj svoje elektronske kompozicije v živo (tudi z igranjem na pozavno) nadgrajuje in spreminja.
»Pri tem projektu so čustveni preskoki še bolj dramatični in drastični. Na trenutke celo čudaški in ekscentrični. Nautilus je svojevrstna izmišljenka, ki se lahko dogaja na planetu daleč stran, globoko pod morjem ali pa le v mojem srcu,« je povedal o projektu, ki mu bomo prisluhnili v petek ob 20.30 na odprtem odru v Parku sveta Evrope.
