Tiskane izdaje
Skladba je stara deset let, zakaj ste šli z njo na Emo šele zdaj?
Ta pesem je res stara deset, takrat sem jo stresel iz rokava in že takoj sem vedel, da jo čaka nekaj velikega. Deset let sem čakal na pravi aranžma, vmes sem tudi sam dozorel, zdaj sem jo pel ob pravem času na pravem mestu.
Nastop na Emi je bil precej podoben nastopu na Pesmi Evrovizije pred dvanajstimi leti, spet pojete balado, oblečeni ste v kavbojke in suknjič, še frizura je ostala enaka. Zakaj bi bil tokrat rezultat boljši?
Moj vokal je zdaj mnogo boljši, za mano je skoraj tisoč koncertov, nastopal sem v različnih državah, te izkušnje gotovo pomagajo. Sem tudi bolj samozavesten kot pred dvanajstimi leti, takrat sem bil mulec, zdaj imam 35 let, to se vidi pri nastopu.
Kako se je izbor za Pesem Evrovizije spremenil od vašega nastopa do zdaj?
Zelo se je spremenil, včasih je največ štela sama pesem, aranžma in izvajalec, zdaj pa mora biti vse na prvožogo, ljudi moraš navdušiti v treh minutah, ki so ti na voljo, na oder moraš prinesti cirkus, prej pa moraš lobirati. Ne gledajo več le na kakovost glasbe, temveč predvsem na trende, to zahteva trg in s tem ni nič narobe.
Izvajalci morajo razmisliti o zgodbi, ki jo bodo »prodali« medijem, da bodo o njih že pred izborom poročali kot o favoritih, spomnimo se Loreen in Månsa Zelmerlöwa ...
Res je, a jaz o promociji za zdaj še nisem razmišljal, niti s tem ne mislim pretiravati. Skušal bom biti iskren in s tem prepričati. Moja prednost je, da ta pesem ni bila narejena po naročilu, ne za Evrovizijo ne za Emo, izhaja iz mene, napisal sem jo, ko sem bil zelo izgubljen. Z besedilom I am on my way and I am never coming back, and I pray I am never gonna crack (Sem na svoji poti in nikoli se ne bom vrnil, molim, da se ne bom nikoli zlomil, op. p.), se lahko vsak poistoveti, vsi smo kdaj izgubljeni in ne vemo, kako naprej. Pesem je hkrati na prvo žogo, a besedilo nosi sporočilo.
Zbrali ste največ točk od žirij, gledalci pa so za zmagovalca izbrali BQL. Ste pomislili, da žirije morda niso glasovale za vas, ampak proti Alešu Vovku - Raayju, avtorju skladbe dvojca BQL?
Nič nisem vedel, nič nisem lobiral, le svoje sledilce na družabnih omrežjih sem prosil, da me podprejo. Nisem vedel, kdo je v žiriji, nikogar nisem podkupoval ali se mu prilizoval. Stal sem za svojo pesmijo in za njo stojim še zdaj. Zelo težko je reči, kaj je tisto, kar prepriča gledalce in žirijo, je to pesem, nastop, aranžma, karizma ... Ema je nepredvidljiva, da o Pesmi Evrovizije ne govorimo.
Ali zdaj čutite podporo občinstva, čeprav so več glasov namenili BQL?
Ja, čutim podporo. Seveda se najdejo takšni, ki jim to ni všeč, a tako bi bilo v vsakem primeru. Če bi zmagala BQL, bi pa rekli, da je bila boljša Raiven ali pa da sem bil boljši jaz. Vedel sem, da bo odločala tako žirija kot občinstvo, tisti, ki se pritožujejo, so tudi vedeli, kakšna so pravila, lahko se ne bi prijavili, ne bi gledali ali pa ne bi glasovali. Z žaljivimi komentarji pa se tako ali tako ne ukvarjam, ker so le odsev ljudi, ki jih pišejo.
Na Pesmi Evrovizije leta 2005 ste peli v slovenščini, zdaj pravite, da je treba peti v angleščini ...
Nisem rekel, da je treba peti v angleščini, rekel sem, da je pametno peti v jeziku, ki ga razume čim več ljudi. Nočem omalovaževati slovenščine, podpiram slovensko glasbo, a če bi pel v slovenščini, nihče ne bi razumel, kaj pojem. Tekst je bistvo skladbe, ljudje ga morajo razumeti, samo melodija ni dovolj.
Ste razočarani, ker spet potujete v Kijev?
Zelo cinično in arogantno bi bilo reči, da sem razočaran. Kako si lahko razočaran, če greš dvakrat na Pesem Evrovizije? To je velika in prestižna prireditev, vseeno je, kje se odvija.
Že snujete, kakšen bo nastop v Kijevu?
S tem se bom začel ukvarjati čez nekaj dni. Sodeloval bom s TVS in poslušal vsako konstruktivno kritiko in idejo, prav je, da se odločamo skupaj, saj več glav več ve.
