Orlek - Večnost knapovskih zgodb

Skupina bo zvečer v ljubljanskem SiTi teatru nastopila z glasbenogledališko predstavo Frpruh.

Objavljeno
12. januar 2018 11.04
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Zagorska zasedba Orlek, znana po obešenjaškem humorju,­ žurerskih nastopih, družbenoangažiranih temah ter knapovskih zgodbah, je pripravila projekt s poudarkom na slednjih. Album in predstava Frpruh prinašata zgodbe minulega časa in poklica, ki pri nas počasi izginja.


Orlek je ena tistih domačih glasbenih skupin, katere lokalne, predvsem knapovske, rudarske zgodbe, zvenijo univerzalno. To jih je tudi popeljalo na odre festivalov glasb sveta, kot so Tanz & Folk Fest v Rudolstadtu (Nemčija), Folk Fiesta (Poljska), Druga godba (Slovenija), Musikfest v Bethlehemu (ZDA), Arts Festival Lahore (Pakistan), Folk­herbst v mestu Plauen (Nemčija), Fringe festivali po Avstraliji in Novi Zelandiji (Sydney, Adelaide, Wellington), Chaoyang Spring Carnival v Pekingu ter mnogo drugih koncertov na festivalih po Madžarski, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Rusiji in seveda po Sloveniji. Oktobra 2012 so imeli uspešno turnejo po Braziliji, Argentini in Urugvaju, na kateri so igrali slovenskim izseljencem. So eni redkih slovenskih glasbenikov, če ne edini, ki so nastopili v legendarnem newyorškem klubu CBGB, in to celo dvakrat.

Knapovski standup

Poleg spomina na rudarsko življenje v pesmih negujejo tudi knapovsko izrazoslovje, kar je zlasti pri srcu avtorju večine njihovih besedil, pevcu in skladatelju Vladu Poredošu, Prekmurcu, priženjenemu v Zagorje. Tokrat so seznanili Slovenijo z besedo frpruh, kot so poimenovali nov album. Poredoš nam je pojasnil, da je »frpruh 'jamski zrušek', 'podor', naslov pa smo povzeli po naslovu pesmi našega prijatelja in pesnika Vlada Garantinija«. Tako so poimenovali tudi predstavo, ki je kombinacija koncerta in gledališkega performansa Matjaža Javšnika, nekakšen zasavski oziroma knapovski standup.

Poredoš pravi, da »Javšnik igra humorne zgodbe iz življenja knapov, ki jih je zbral Trboveljčan Tine Lenarčič v knjigi Rudarske zgodbe in pripovedi ter jih prilagodil svojemu nastopu. Zgodbe, polne obešenjaškega knapovskega humorja, so resnične.« Poredoš in Orleki so tudi sicer nagnjeni k ohranjanju spomina na rudarstvo v zasavskih revirjih, ki počasi ugaša. Rudniki se namreč zapirajo, zaradi česar imajo občutek odgovornosti do potomcev, da ohranjajo lokalni spomin in tradicijo.

»Tudi sam sem aktiven pri ohranjanju rudarskega izročila z ohranjanjem knapovskega izrazoslovja pa tudi spomenikov tehniške kulture. Zavezali smo se ohranjanju in širjenju rudarske tradicije, ker je ta unikatna v slovenskem prostoru, tako na materialnem kot političnem področju.«

Zanimivo je tudi, da so rudarski kraji v Sloveniji praviloma močno povezani z glasbo. Okoli rudnikov sta se zbirala proletariat in tehniška inteligenca, kar je vodilo k močni politični in kulturni angažiranosti rudarskih krajev. Svojčas je skoraj vsak rudnik imel tudi svojo godbo na pihala. Poredoš pravi, da sta »rudarstvo in glasba v naših krajih tesno povezana, vse tri doline imajo svojo rudarsko 'pleh musko'«. Dodamo lahko, da so si tudi nekateri član Orlekov nabirali glasbene izkušnje v taki godbi na pihala.

Trideset let

Orleki so na novem albumu Frpruh posegli po svojih štirinajstih starejših skladbah in jih na novo posneli v novi zasedbi. Izbranim knapovskim zgodbam Vlada Poredoša so dodali skladbe Drejčnik Andrej govori Mileta Klopčiča, ki jo je uglasbil Milan Pečovnik, Drugačne luknje Nandeta Razborška, Za en dotik Andreja Gučka ter pijansko veseljaško Whiskey Johnny Frana Milčinskega - Ježka. »Posegli smo po skladbah starejšega datuma, ki niso bile nikoli v ospredju, a so se nam zdele dobre za prearanžiranje. Na novo smo jih izkopali iz 'šohtov', saj so bile primerne za projekt, ki ga zdaj predstavljamo po Sloveniji z Matjažem ­Javšnikom.«

Skupina Orlek je že za nekaj albumov reciklirala svoj repertoar v akustični in »unterzug« različici ter zdaj še v posebnem glasbenogledališkem projektu. Takih pristopov, ko zasedbe predrugačijo svoj repertoar, je zadnje čase v Sloveniji precej. Prav tako tudi prepletanja glasbe in gledališča, kot so recimo naredili Tabu ali Nula Kelvina.

Verjetno je skrajni čas, da ponudijo občinstvu album z novimi skladbami. Poredoš se je strinjal in dodal, da »imamo tudi mi dovolj te reciklaže. Smo pa malo počakali, saj bomo prihodnje leto praznovali 30-letnico neprekinjenega delovanja ansambla in takrat bomo izdali nov album s svežimi pesmimi.«