Perpetuum Jazzile: Vokalna mašina, ki drvi naprej

Odličen prvi od treh koncertov v Cankarjevem domu, na katerih vokalna zasedba predstavlja svoj novi album Both Sides.

Objavljeno
06. november 2016 20.53
Perpetum Jazzile, glasba
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile na treh razprodanih koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega­ doma, včeraj, danes in jutri, predstavlja svoj novi dvojni album Both Sides, in to skoraj v celoti v živo.

Da so Perpetuum Jazzile nekaj posebnega tudi v svetovnem merilu, je bilo vse bolj očitno od velikanskega uspeha njihove priredbe pesmi Africa rock zasedbe Toto. Naslednji mejnik je bila dvakrat razprodana dvorana v Stožicah, kjer so uprizorili veličasten The Show.

Tri ure s premorom

Letos je sledil njihov po odpetem, izboru in produkciji najboljši album Both Sides, ki ga te dni predstavljajo na razprodanih koncertih v Cankarjevem domu. Njihovi jesenski koncerti so že po tradiciji nekaj posebnega, saj z njimi začnejo novo sezono in praviloma predstavijo novosti. Letos je bilo novosti za ves večer, tako da so kar tri četrtine programa sestavljale nove pesmi. Koncert je s premorom trajal tri ure.

V vsakem delu so z nekaj skladbami nastopili tudi njihovi letošnji gostje, nemška a capella zasedba OnAir. Tudi ta je, tako kot gostitelji, za izvedbe požela glasen aplavz, najbolj je izstopala njihova izvedba pesmi Killing in The Name zasedbe Rage Against the Machine, ki ima, kot so povedali, prav posebno mesto v njihovem repertoarju. Očarali so tudi z različico rock himne Stairway to Heaven skupine Led Zeppelin. Tudi sicer je ta nemška skupina pokazala, kaj vse se da doseči z vokali. Nimajo jih zaman za prihodnost nemške pa tudi evropske a capella glasbe. Perpetuum Jazzile že vrsto let neguje tradicijo takih gostov, kar je pogosto tudi mini učna ura iz a capella glasbe, saj je praviloma med občinstvom veliko članov drugih slovenskih a capella skupin, ki se v živo seznanijo z novostmi.

Člani zasedbe Perpetuum Jazzile so začeli koncert drveče, s skladbo skupine The Queen Don't Stop Me Now, in nato brzeli naprej po razgibanem repertoarju z novega dvojnega albuma Both Sides. Slišali smo tudi nekaj morskih pesmi, ki so nastale v okviru projekta za evropski Disneyland v Parizu (Beyond the Sea, Part of Your World, Under the Sea), pa bossa novo Sai dessa, disko poskočnico skupine Kool & The Gang Celebration, in seveda veličastno različico pesmi Life on Mars letos preminulega glasbenega velikana Davida Bowieja. Seveda ni šlo brez pesmi All I Asked slovite Adele, za katero so perpetuumci posneli prav poseben 360-stopinjski video.

Pri izvedbi popularne pesmi iz mladosti članov te vokalne zasedbe, Maček Muri, je odpela solo izvirna pevka te legendarne mačje himne Neca Falk, kar je za trenutek ali dva marsikoga premaknilo v preteklost. Zanimivo so predstavili tudi melodijo, ki je postala svetovna uspešnica kot Miserlou v izvedbi kitarista Dicka Dala. Ta skladba prihaja z Balkana in so jo sprva odpeli kot srbsko ljudsko pesem Lepa Vranjanka, nato pa so prešli v silovito vokalno različico, znano iz Šunda.

Člani zasedbe Perpetuum Jazzile še vedno posegajo po slovenskih ljudskih pesmih. Odpeli so nam Pastirče malo, zanimiva je bila tudi izvedba hudomušne skladbe Ona bo moja, ki jo je Marko Gregorič napisal prav zanje.

Presenečenje

Največje presenečenje večera je gotovo bila uvodna pesem v drugi del koncertnega večera. Začela se je z angažiranim, da ne rečem kar uporniškim nagovorom, nato pa je ob žvenketajočih verigah, ki so padale, zazvenela angažirana skladba skupine Muse Uprising. Za zasedbo, ki je znana po nasmejanih obrazih in občasno pretiranemu optimizmu, se morebiti končno začenjajo novi časi, kajti umetniški doseg in tehtnost je mogoče doseči le s praskanjem po globini in temnejših plateh življenja.

Po drugi strani te pesmi ni na albumu in naj bi nakazovala morebitno smer razvoja, ki ga zasedba napoveduje z belgijskimi in francoskimi producenti. Ti so se namreč odločili, da bodo v ta vokalni orkester vložili veliko denarja in časa ter ga popeljali med največje svetovne glasbene atrakcije. Umetniška ostrina in provokativnost jim bosta pri tem veliko bolj v pomoč kot pretirana skrb za všečnost. Tisti, ki se trudi biti všečen vsem, namreč ni všeč nikomur.

Perpetuum Jazzile vse bolj postaja prava vokalna eksplozija, ki ne le da zaradi številnosti premore širino in težo, temveč se tudi vse več članov aktivno vključuje v njegovo delovanje na različnih ravneh, ki presegajo zgolj njihove pevske vloge. Tako tudi sami vse bolj postajajo Perpetuum Jazzile.

Člani zasedbe so se proti koncu koncerta pošalili, da morebiti tokrat ne bi izvedli Africe, a jih je ploskanje občinstva takoj prepričalo o nasprotnem. Pri izvedbi te skladbe je sodelovalo tudi občinstvo, tako da je stopnjevalo deževanje in soustvarilo grom, da se je zatresel Cankarjev dom. Za slovo so odpeli še naslovno skladbo albuma, Both Sides, Now ameriške kantavtorice Joni Mitchell. S to skladbo namreč sklenejo oba albuma, v živo pa so združili solistki in se tako ­poslovili od poslušalcev.

S trdim delom in predanostjo petju se Perpetuum Jazzile pomika navzgor, o čemer pričata nov program in zanimanje producentov, da z njimi pripravijo spektakel, ki bo poleg petja in gibanja na odru vključeval še film. Ta vokalni orkester je v pravi formi za največje in najprestižnejše svetovne odre.