Petje za zdravje in dobro počutje

Petje je običajno prva glasba, ki smo je deležni, če so nam starši prepevali uspavanke. Glas pa je tudi najstarejši in najbolj praktičen inštrument, ki ga v Sloveniji res veliko uporabljamo. Organizirano petje v različnih pevskih zborih je ena od kulturnih značilnosti našega naroda in to velja do poznih let življenja.

Verjetno ga ni človeka na svetu, ki ga glasba, ta najbolj abstraktna umetnost, pušča hladnega. Če pa ga, ima zagotovo težave zaradi čustvene zavrtosti. Glasba je namreč ena tistih človeških dejavnosti, ki praviloma sproža ugodje in se tako poslušanju kot izvajanju počutimo bolje. Seveda obstaja tudi glasba, ki komu ni všeč in jo dojema kot hrup, šum, kot moteči element. Petje kot sestavni del glasbe je poleg kulturnega tudi eden najpomembnejših socialnih elementov družbe, je vezno tkivo, ki povezuje ljudi v skupnosti.

Kot je strokovno o petju zapisal Blaž Rojko, ki je skupaj s kolegom Marjanom Rusom napisal diplomsko delo z naslovom Vpliv petja v zboru na kakovost življenja pevcev, sta z raziskavo potrdila, da se znotraj pevskih zborov dogajajo pomembne socialne interakcije, ki izboljšujejo kakovost življenja članom pevskih zasedb. »Te interakcije so sestavni del pevskih kolektivov. Po najinem prepričanju pevski zbor ni le generator kulturnega življenja v določenem kraju, temveč tudi generator socialnih stikov, kar odločilno vpliva na kakovost pevčevega življenja. Posledično bi bilo treba urediti področje financiranja ljubiteljskih pevskih sestavov ne zgolj iz kulturnega dela občinskih proračunov, temveč tudi iz sredstev, ki so namenjena socialnemu delu. Ta prispevek povzema ključna spoznanja raziskave in podaja predloge za prihodnost.«


 

Najbolj množična kulturna društvena dejavnost

V različnih okoljih so pevski zbori eno od gibal kulturnega življenja, kjer se hkrati tkejo socialne vezi. Ni dvoma, da je pevska dejavnost v Sloveniji najbolj množična kulturno-umetniška društvena dejavnost, saj v več kot 1800 pevskih društvih združuje več kot 64.000 ljudi. Tu so že župnijski zbori pa tudi številni zbori in pevske skupine, ki so precej manj formalno organizirani in delujejo tako v upokojenskih društvih kot tudi v domovih za ostarele.

Kot nam je povedal Denis Sahernik, strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predvidevajo, da večina domov za starejše, če ne kar vsi, za stanovalce organizirajo pevska druženja, saj se domovi za starejše trudijo, da izvajajo različne dejavnosti, ki so odziv na potrebe, želje in sposobnosti stanovalcev. »Prav tako tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije vsako leto v sodelovanju z izbranim domom organizira revijo pevskih zborov med domovi za starejše. Organizacijo dogodka v sodelovanju z nami prevzame dom starejših, katerega pevski zbor je bil zmagovalec revije v preteklem letu. Lani je tako v izvedbi Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah potekala že 26. revija pevskih zborov stanovalcev ter 21. revija pevskih zborov zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih Slovenije. Na tem dogodku je v večnamenski dvorani v Podčetrtku nastopilo 16 zborov stanovalcev, štirje zbori zaposlenih ter en mešani pevski zbor.«


 

Petje je dosegljivo vsakomur

Organizatorji petja v domovih za starejše so različni, od ljubiteljev do zborovodij. Mira Mori Hribar, organizatorka izobraževanja odraslih, MOCIS, Center za izobraževanje odraslih iz Slovenj Gradca, nam je povedala, da se je ideja za petje v zboru porodila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje MOCIS in s tem študijskim letom so povabili člane njihove univerze in tudi nečlane, da se pridružijo zboru. »Odziv je bil na naše veliko presenečenje zelo dober. Trenutno poje okoli 15 ljudi, moški in ženske. Srečujejo se skoraj vsak teden, nastopa pa še niso imeli. So zelo navdušeni in vsak teden se priključi kdo na novo. Menimo, da bo to postalo tradicija, saj petje vpliva pozitivno na vsakega izmed nas – starejšim pa to pomeni še nekoliko več, saj se počutijo koristne, sprejete in se družijo v neformalni skupini.«

Kanadska psihoterapevtka in glasbena terapevtka Amy Clements-Cortés z univerze Wilfrid Laurier se ukvarja predvsem s starejšimi, ki trpijo za posledicami demence, raka, duševnih bolezni in kapi. Pravi, da je za starejše nujno razviti sisteme boljše oskrbe in jim ponuditi kakovostno življenje. »Petje je najbolj razširjena dejavnost med starejšimi, še posebej pa je blizu ženskam. Takšno ustvarjanje glasbe je preprosto dosegljivo vsakomur. Mnogi starejši so se z glasbo ukvarjali že v mladosti, nekateri tudi vsa odrasla leta. Zato so pesmi iz njihove mladosti lahko krasna spodbuda za kakršnokoli drugo smotrno dejavnost na stara leta. Petje v zboru pa jim zagotavljava vključujočo dejavnost.«


 

Pozitivni psihofizični učinki petja

Pravi, da so pozitivni psihofizični učinki petja, tako poklicnega kot amaterskega, eden od številnih pozitivnih učinkov glasbe. Petje zagotovo pomaga pri sproščanju in deluje antistresno na posameznika. »Zanemarljiva nista niti dva pomembna biološka indikatorja stresa v telesu, in sicer imunoglobulin A ter kortizol. Prvi je protitelo, ki predvsem v sluznici ovira vdor tujkov v telo in krepi imunski sistem, drugi pa je tako imenovani stresni hormon, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja, da pripravi telo na akcijo, da se lahko odziva stresni situaciji primerno. Ta dva indikatorja sem uporabila, da bi izmerila vpliv petja in poslušanja glasbe pri starejših. Ugotovila sem, da je v telesih večine sodelujočih po glasbeni terapiji narasla količina imunoglobulina A ter upadla stopnja kortizola. Poleg tega sem še dokazala, da petje v telesu poveča količino oksitocina, večplastno koristnega hormona, ki nas dela sočutne, povezuje z drugimi, zmanjšuje stres in poveča ugodje ter morebiti celo srečo.«