Štirje obrazi črno-belih tipk

V koncertnem programu festivala izstopajo imena štirih vrhunskih pianistov različnih generacij, ki bodo kot solisti nastopili z orkestri in uglednimi dirigenti: Martha Argerich z Orkestrom Slovenske filharmonije ter Charlesom Dutoitom, Yuja Wang z Mahlerjevim komornim orkestrom in Teddyjem Abramsom, Bruce Liu z Londonskim simfoničnim orkestrom in Antoniem Pappanom ter Katja Buniatišvili z Berlinskimi simfoniki in Gudnijem Emilssonom.

»Vsekakor gre za premišljen izbor umetnikov, saj ti predstavljajo najboljše pianiste na svetu. Našim obiskovalcem želimo zagotoviti vrhunsko izvedbo na najvišji ravni,« je poudaril Darko Brlek. Martha Argerich je ljubljenka slovenskega občinstva, tudi Bruce Liu, zmagovalec prestižnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2021, tu ne bo nastopil prvič, velja pa to za kitajsko-ameriško pianistko. Yuja Wang je bila v Sloveniji že leta 2019, ko je nastopila v Cankarjevem domu z Luksemburškim filharmoničnim orkestrom, zdaj pa bo prvič na Ljubljana Festivalu.

Lin Daye: Koncertne dvorane na Kitajskem privabljajo vse več mladih

Bolj zabrisane meje

Kot je pojasnil Brlek, je med njimi Martha Argerich (1941), ki je začela igrati klavir pri treh letih, od osemdesetih let pa ne prireja več solo recitalov, ker se ji to zdi osamljeno početje, ena od ključnih osebnosti na področju pianizma. Z delom je zaznamovala generacije pianistov. Yuja Wang (1987), ki je doživela preboj, ko je na recitalu leta 2007 z bostonskimi simfoniki menjala Martho Argerich in je znana po nastopanju v atraktivnih bleščečih oblačilih, in Katja Buniatišvili (1987), ki so ji starši kljub težkim razmeram v Gruziji omogočili učenje klavirja in je imela prvi samostojni koncert pri šestih letih, sta predstavnici srednje generacije pianistov »s prepoznavnim umetniškim profilom in umetniškim pristopom ter vsaka po svoje zaznamujeta današnje mednarodno koncertno prizorišče«. Bruce Liu (1997) je »pripadnik mlajše generacije vrhunskih pianistov, ki prevzema vidno mesto na večjih odrih«. Guardianovi kritiki so njegov drugi album leta 2024 označili za »odlično izpopolnjeno delo«.

FOTO: Christoph Köstlin

Izbor četverice torej po Brlekovih besedah ne združuje le vrhunskih glasbenikov, ampak tudi različne interpretativne pristope, pianistične tradicije in generacijske perspektive. »O pianističnih šolah in interpretativnih poetikah lahko govorimo še danes, vendar drugače kot nekoč,« je razložil in dodal, da so bile pianistične tradicije v preteklosti »veliko bolj jasno oblikovane in povezane z določenimi pedagoškimi centri, kot so na primer ruska, francoska in nemško-avstrijska šola. Razlike med njimi so bile precej prepoznavne, danes pa so te meje bolj zabrisane. Globalizacija, mednarodna tekmovanja, študij pri različnih pedagogih ter dostopnost posnetkov in spletnih vsebin so ustvarili pianista, ki praviloma ni več predstavnik ene same šole, ampak združuje različne vplive. Razlike med pianisti se danes manj kažejo kot pripadnost določeni tradiciji in bolj kot osebna umetniška estetika posameznika. Nekateri dajejo več poudarka zvočni izraznosti in svobodi interpretacije, drugi preglednosti, analitični jasnosti ali bolj historično zaznamovanemu pristopu. Pianistične šole danes niso več homogeni sistemi, temveč so predvsem zgodovinski in estetski okviri, iz katerih sodobni pianisti oblikujejo lastno interpretativno identiteto.«

Vodilo je kakovost

Festival z nastopom Marthe Argerich in Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko dvakratnega grammyjevca Charlesa Dutoita, ki letos praznuje 90-letnico, obljublja nepozaben večer vrhunske glasbe. Na sporedu bodo Berliozova Uvertura Rimski karneval, op. 9, Ravelov Koncert za klavir in orkester v G-duru ter Rimski prazniki, Rimski vodnjaki in Rimske pinije Ottorina­ Respighija. »Martha Argerich je gotovo ena od najpomembnejših še živih pianistk,« je poudaril Darko Brlek in izpostavil njeno interpretativno moč in dolgoletno kariero. »Njeno sodelovanje s Festivalom Ljubljana je za nas gotovo pomembno priznanje in odsev zaupanja, ki smo ga zgradili z različnimi vrhunskimi umetniki. Lahko ga razumemo tudi kot potrditev standarda, ki ga Festival Ljubljana vzdržuje ne le pri snovanju programa, ampak tudi pri odnosu do umetnikov. Prizadevamo si ustvariti okolje, v katerem se glasbeniki dobro počutijo in imajo najboljše pogoje za delo, saj se to kaže tudi v kakovosti umetniške izkušnje na odru. Za identiteto festivala takšna kontinuiteta pomeni tudi nekaj širšega: možnost, da občinstvo skozi leta spremlja umetnico izjemnega formata in z njo vzpostavlja poseben odnos, kar soustvarja kulturni spomin festivala,« je odgovoril na vprašanje o pomenu njenega večletnega sodelovanja s festivalom za njegovo kontinuiteto in identiteto.

FOTO: Adriano Heitmann

Na programu Mahlerjevega komornega orkestra z Yujo Wang pod vodstvom grammyjevca in dirigenta leta 2022 po izboru revije Musical America Teddyja Adamsa bo pet del iz 20. stoletja, med temi kar dve Samuela Barberja, Koncert za klavir in orkester, op. 38 in Mutacije po Bachu. Pianistka in dirigent, ki je tudi glasbeni direktor Orkestra iz Louisvilla, sta bila sošolca na Curtisovem inštitutu za glasbo; zanjo je ustvaril klavirski koncert, ki je pristal na albumu The American Project ter jima prinesel grammyja za najboljši klasični instrumentalni solo.

Najstarejši angleški simfonični orkester s približno stoletno tradicijo snemanja bo pod taktirko sira Antonia Pappana z Bruceom Liujem izvedel Beethovnov Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu ter monumentalno zadnje delo Antona Brucknerja Simfonija št. 9 v d-molu; Berlinski simfoniki z mednarodno večkrat nagrajenim dirigentom Gudnijem Emilssonom in solistko Katjo Buniatišvili, ki je kot ekskluzivna umetnica založbe Sony Classical po študiju na Dunaju z odmevnimi posnetki in nastopi utrdila svoj prepoznaven umetniški profil, bodo nastopili s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23 Čajkovskega in Beethovnovo Simfonijo št. 7 v A duru, op. 92.

Preplet umetnosti, druženja in edinstvenega ambienta

»Ljubljana Festival več kot sedemdeset let ustvarja program na visoki umetniški ravni, zato je najvišja kakovost vedno naše glavno vodilo,« je na vprašanje o razmerju med umetniškim izrazom in prepoznavnim imenom pri snovanju festivalskega programa odgovoril Brlek. »V mislih imamo vrhunske umetniške izkušnje za naše občinstvo in program, ki ostaja živ, aktualen in odprt za različne generacije poslušalcev. Ta zaradi tega vključuje uveljavljena svetovna imena, ki jih občinstvo pozna in tako dobi priložnost, da jim prisluhne v domačem okolju, pa tudi umetnike mlajše generacije oziroma ustvarjalce v vzponu, ki pomembno zaznamujejo sodobno umetniško sceno. Pomembno se mi zdi, da festival ne odseva le tradicije in kontinuitete, temveč ostaja v dialogu s tem, kar se danes dogaja na mednarodnem kulturnem prizorišču.«