Pliš, vsa plišastost popa

Zasedba bo v sredo, 25. marca, ob 20. uri predstavila prvenec v ljubljanskem SiTi Teatru v BTC-ju.

Objavljeno
23. marec 2015 14.13
Pliš
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Nekaj mehkega, prijetnega in toplega je Pliš, glasbena zasedba, ki jo v jedru sestavljata izvrstna vokalistka Aleksandra Ilijevski in navihanec Marko Gregorič na kitari in kontrabasu. Nase sta med drugim opozorila z grmado izjemnih priredb najrazličnejših pesmi ter izvrstnimi preprostimi in učinkovitimi videoposnetki, ki jih na youtubu kar mrgoli pod različnimi imeni.

Interpretacije preprosto očarajo s svojo duhovitostjo, lahkotnostjo in iskrenostjo. Ta lahkotnost kakovostnega popa spada v gibanje »nova slovenska popevka«, katere besedilni in idejni vodja je večplastni umetnik Rok Vilčnik. Njegovo besedilopisje za zasedbe Patetico, Papir in tudi Pliš je nekaj posebnega. Zanimivo je, da se je tudi Marko Gregorič medtem sam razvil v izredno duhovitega in kakovostnega pisca, čigar besedila krasijo albume tako različnih slovenskih pevk, kot so Bilbi, Alya in Katarina Mala.

Nedavno sta Aleksandra in Marko ob sodelovanju z beatboxerjem Muratom, trobentačem Tomažem Gajštom in mojstrom govorjene humorne besede Jurijem Zrncem izdala album Plošča za dve osebi, ki ga bodo premierno predstavili v sredo, 25. marca, ob 20. uri v ljubljanskem SiTi Teatru v BTC.

Čeprav je na albumu osnovni glasbeni vtis nekakšen lahkoten jazzy brazilski zvok, pa bi končni izdelek vendarle lahko potisnili v novi popevkarski val. Uravnoteženost vokalne interpretacije ob dokaj skrom­ni, skoraj asketski inštrumentalni podpori ter duhovitih besedilih je unikatnost Pliša.

Začelo pa se je z Metulji, prvo uspešnico zasedbe. Kot pravi Marko Gregorič, »se je začelo, ko se je človek razvil iz opice, kar se pri meni malo bolj zazna kot pri pevki Alek­sandri, za katero težko verjamem, da izhaja iz opic, glede na to, kako dobro zgleda. Potem je nastal moj frend pesnik, Rok Vilčnik, s katerim že dolga leta ustvarjava in s katerim sva iskala pevko za skladbo Metulji in še sedem drugih najinih pesmi. Rok je Aleksandro zvohal na njenem youtube kanalu, in ko smo zvadili in posneli Metulje, ki so potem postali hit, sva ugotovila, da je bila izbira odlična. Pesmi oziroma aranžmaji Pliševega repertoarja se rojevajo iz druženja v Aleksandrini dnevni sobi. V glavnem so to priredbe pop in jazz komadov, zvenijo pa malo brazilsko, ker je meni, kot avtorju, kitaristu in basistu, ta sound pri srcu. Aleksandra pač nima druge izbire, zaenkrat.«

Aleksandra pa pojasnjuje: »Od prvega singla Metulji, ki je bila najbolj predvajana skladba v letu 2012, do izdaje prve plošče so sicer minila že skoraj štiri leta, ampak zase lahko rečem, da sem zrelejša, sicer manj pametna in da se ta razvoj čuti in sliši tudi v skladbah. Prav tako pa sva na tej poti začela sodelovati z ljudmi, za katere težko rečem, da bodo samo gostje na koncertu. To so Tomaž Gajšt, Jurij Zrnec in Murat. Ljudje, ki jih imaš z lahkoto rad.«