Pogovor z umetnico Klariso Jovanović

Na Vodnikovi domačiji v ljubljanski Šiški bo zvečer spregovorila o svojem ustvarjanju.
Objavljeno
17. januar 2019 08.00
Posodobljeno
17. januar 2019 08.00
Klarisa Jovanović je zanimiva sogovornica.
FOTO: Igor Zaplatil
Hiša branja, pisanja in pripovedovanja kot tudi pravijo Vodnikovi domačiji ponuja v okviru pogovornih večerov, ki jih vodi Maida Džinić Poljak srečanja z različnimi ustvarjalci.

V okviru večerov Ispeci pa reci Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na Vodnikovi domačiji vsak mesec ob džezvi kave gosti literate, novinarje, igralce, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje Jugoslavije. Na tokratnem večeru, ki bo zvečer ob 19. uri bo gostila Klariso Jovanović, profesorico francoščino in primerjalne književnosti, prevajalko, pesnico in glasbenico. Prevaja iz novogrščine, srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine ter francoščine. Je črnogorsko-istrskih korenin, rojena na Ptuju, otroštvo je preživela v Izoli, živi v Lendavi.

Jovanovićeva je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja let na slovenskem glasbenem področju prisotna kot glasbenica, ki daje poseben poudarek pri interpretaciji uglasbljene poezije in posodobljenim različicam ljudskih pesmi. Njene glasbene priredbe niso zajemale samo slovenskih pesmi, temveč tudi priredbe iz dežel nekdanje Jugoslavije, vzhodnega Sredozemlja in južne Evrope ter glasbo sefardskih Židov. Ta večkulturnost ji je samoumevna, saj kot pravi »jaz pa zelo čutim obe identiteti, po materi, Istranki, slovensko, in po očetu Črnogorcu, črnogorsko. Čutim, da imam dva jezika, dve domovini, dve zaledji.«
Doslej je izdala je deset albumov, od tega sedem avtorskih, piše pa tudi poezijo in kratko prozo. Izdala je tudi tri pesniške zbirke Zgiban prek Mure (2007), Kimono, na otip (2013) in Izgnana (november 2018). Občinstvu bo tudi brala in verjetno še zapela svoje pesmi.