Pomen glasbenih založb v sedanjosti

Slovenski informativni glasbeni center je pripravil izobraževanje

Objavljeno
14. januar 2019 12.00
Posodobljeno
16. januar 2019 13.59
Predavanja Glasbeni posel v Sigicu so dobra obiskana.
FOTO: Jure Matoz
V Sigicu so v sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravili cikel predavanj Glasbeni posel, v katerem strokovnjaki za posamezna področja predavajo o temeljih te gospodarsko-kulturne panoge. Silvij Skok je predstavil delovanje založbe Glitterbeat Records, ki so jo pet let zapored na največjem sejmu glasbe sveta Womex razglasili za najboljšo na svetu. Nastala je leta 2012 kot sestrska založba nemške založbe Glitterhouse Records Petra Webra, ki jo je soustanovil z ljubljanskim Američanom Chrisom Eckmanom, čigar zasedba The Walkabouts je snemala za to založbo.
 

Glasba sveta


Glitterbeat Records ima sedež v Nemčiji, pisarno s tremi zaposlenimi pa v Ljubljani. Eden izmed njih je Silvij Skok, ki je na četrtem predavanju tega cikla Glasbeno ­založništvo in distribucija pojasnil občinstvu vlogo glasbene založbe v sedanjem času. Od nastanka glasbene industrije pred nekaj več kot sto leti se je njeno delovanje nekajkrat temeljito spremenilo.
Glasba je posel.
Založba Glitterbeat Records že nekaj let izdaja zanimive albume s področja glasbe sveta (world music). Vendar je po Skokovih besedah, denimo, glasba zasedbe Tamikrest blues rock, a je uvrščena med glasbo sveta, ker prihajajo iz Malija. Pevka Gaye Su Akyol, ki bo jutri nastopila v Cankarjevem domu, je izvajalka psihedeličnega popa, a ker prihaja iz Turčije, so ji nadeli oznako glasba sveta. Takih primerov je pri njihovi založbi veliko.
 

Problem drugega albuma


»Iščemo glasbenike, ki nam ponujajo nekaj novega. Pri tem je pomembnih nekaj zadev. Ne bomo podpisali pogodbe s skupinami, ki nimajo urejenih osnovnih zadev. Dobra glasbena skupina mora imeti talent, kar je najpomembnejše. Glasbeniki morajo biti zagnani, prilagodljivi in potrpežljivi. To je pomembno zaradi pritiskov. Prav tako mora imeti vsaka ­skupina dolgoročni načrt. Projekt izdaje enega albuma založb praviloma ne zanima, ker se ne izplača. Izdaš album, daš denar za promocijo, na koncu pa se skupina umakne, ne naredi drugega dobrega albuma, založba pa gre v minus,« je povedal Skok.
Prav tako se mu zdi, da je dobro, če v zasedbi vlada prava mera kolegialnosti in tekmovalnosti. Pomembno je, da je v zasedbi več močnih osebnosti, med katerimi vlada ustvarjalna napetost. Glasbeniki morajo imeti res močno željo po uspehu. Za založbo so zanimive predvsem skupine z izkušnjami.
image
Silvij Skok je predaval o delovanju založbe Glitterbeat Records.
FOTO: Jure Matoz

 

Menedžer za stres


»Na založbo dobimo vsak dan po tri, štiri albume s prošnjo, naj podpišemo pogodbo z njimi. Če je zasedba mlada in zagnana, izkušnje niso nujne, ustvarjalci glasbe sveta pa imajo običajno precej izkušenj, preden pridejo do založbe. Poleg naštetega zahtevamo, da ima skupina menedžerja. Iskreno povedano, glasbeniki ne vedo marsičesa o poslu. Menedžerju mora skupina zaupati, vendar vedno s kančkom dvoma,« je v smehu dodal Skok. Zgodovina glasbe je tudi zgodovina zlorabe zaupanja menedžerjev, ki so prevarali številne glasbenike za veliko denarja. Menedžer se ukvarja z birokracijo in usklajevanjem ter organizacijo za skupino. »Pomembno je tudi usmerjanje, kajti glasbeniki so vedno prepričani, da imajo prav. Seveda imajo prav, vendar malo usmerjanja ne škodi. Najpomembneje je, da menedžer prevzame nase stres, da je kot blažilnik med ­glasbeniki in drugimi. Večina umetnikov je občutljivih, če se milo izrazim, odzivajo se zelo čustveno. Menedžer mora imeti izkušnje s terena in razpredeno mrežo ljudi, pomembnih v tem poslu. Običajno ima tudi nabor skupin in jih lahko ponuja v paketu. Menedžer poskrbi, da je vse v redu in da skupina kaj ­zasluži,« je povedal Skok.
 

Ustvarjalni premori


Pomembno je tudi, da skupina posname album, ki bo zvenel sveže tudi čez 20 let, ­vsekakor pa je pomembna promocija, za katero v njihovem primeru skrbi založba. Pri založbi ­Glitterbeat Records imajo tri mesece pred uradnim izidom vse končano in pripravljeno. Kot pravi Skok, lahko založba pomaga pri izbiri ­singlov, njihovem lansiranju, pripravi promocijskega paketa za medije, ­skrbi za ustvarjanje pričakovanja na družabnih omrežjih ter nudi ­pomoč pri koncertih in turnejah, kar vpliva na prodajo albumov, tako v fizični kot digitalni obliki.
Kot založba morajo dobro ­premisliti, kakšno pogodbo bodo podpisali z glasbeniki. Svojčas so glasbeniki dobivali pogodbe za izdajo petih albumov, kar pomeni, da so bili vezani na založbo več kot deset let, kar ni vedno pomenilo plodnega ter uspešnega ­umetniškega in finančnega sodelovanja. »Pri Glitterbeat Records delamo tako, da glasbeniki podpišejo pogodbo z nami za izdajo enega albuma z možnostjo izdaje naslednjega. Imamo namreč neke vrste predkupno pravico. Ko skupina naredi naslednji album, mora priti do nas, če bi ga izdali, in takrat se odločimo. Paziti moramo, kaj delamo, res ne moremo izdati vsega, kar nam kdo ponudi. Naslednji album mora biti na isti ravni ali boljši. Prav tako imamo dogovor, da dveletni premor med izdajami omogoča stalno prisotnost in zanimanje občinstva glasbe sveta za določenega izvajalca,« je povedal Skok.

image
Tamikrest, varovanci založbe Glitterbeat Records, občasno nastopijo pri nas. 
FOTO: Jure Matoz

 

Delitev dobička na polovico


Dodal je, da niso založba, ki se »obesi« na odstotke od prihodka od avtorskih pravic, kot čedalje pogosteje počnejo druge založbe. Njihova založba zasluži s prodajo cedejev, vinilnih albumov in ­digitalno prodajo.
»Mi licenciramo izvajalčevo glasbo za določeno obdobje in najboljša pogodba, ki jo danes dobiš v glasbenem poslu, je delitev dobička na polovico, polovica gre glasbenikom, polovica založbi. Založba namreč plača tisk albumov (cedejev, vinilov), promocijo, oblikovanje, promocijske nastope in turneje, čeprav marsikaj variira od pogodbe do pogodbe. Naj razložim preprosto, če potegnemo črto, ki pomeni ničlo. Skupina začne pod ničlo, kar pomeni stroške založbe, saj jim damo avans, plačamo promocijo, publiciste, snemanje videospota. To mora vplivati na prodajo, da dohodki od prodaje pridejo vsaj do ničle, da se pokrijejo stroški. Če prodaja tega ne doseže, je to izguba založbe, ves denar, ki ga zaslužijo s prodajo in prinaša dobiček, pa razdelijo na polovico. Skupine morajo od nas tudi kupiti albume, poleg tega, da dobijo nekaj brezplačnih izvodov. Prodamo jih po nizki ceni, oni pa jih na ­koncertih prodajajo po višji in imajo takojšen dobiček, medtem ko ga založba še nima,« je pojasnil Skok.

Glasbeni posel

V okviru predavanj Glasbeni posel so doslej predavali Nikola Sekulović (Karierne perspektive glasbenikov), Marko Godnjavec - Jizah (ABC glasbene industrije), Maša Pavoković (Glasbeni piar), Silvij Skok (Glasbeno založništvo in distribucija), sledili bosta predavanji Urše Chitrakar (Avtorske in sorodne pravice v glasbi, 23. januarja) in Maše Pavoković (Booking in organizacija koncertov, 6. februarja).