Tiskane izdaje
Muzejska svetovalka Gorenjskega muzeja Beba Jenčič je ob 8. februarju vsako leto v Prešernovi hiši pripravila razstavo o Prešernovih nagrajencih. Po selitvi te razstave v Galerijo Prešernovih nagrajencev na Glavni trg je lani ob kulturnem prazniku obdelala znanstvene publikacije (Veliki pesnik malega naroda). Letos se je lotila prevodov Prešernovih pesmi.
V tujem jeziku berejo moje pesmi je naslov razstave, ki jo bodo odprli nocoj v Prešernovi hiši. »Lepo število knjig nas opominja, da so Prešernove pesmi prevedene v številne tuje jezike. Ne le v jezike velikih evropskih narodov, pač pa tudi v nekatere za človeka Prešernovega časa eksotične jezike, kot so kitajščina, japonščina in predvsem bengalščina. To velja zlasti za samostojne publikacije prevodov Prešernovih pesmi, kot so Poezije. V Gorenjskem muzeju imamo Prešernovo sedmo kitico Zdravljice Žive naj vsi narodi prevedeno kar
v 28 jezikov.«
Prvi prevod Prešernovih Poezij je rokopis v češkem jeziku Básně pana doktora Františka Prešerna iz Trsta z letnico 1861–1862, prevajalec ni znan. Vse pesmi so prevedene dobesedno ter brez rim in so prevod izdaje Prešernovih Poezij iz leta 1847. Izvod hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Drugi prevod Poezij je prevod v nemščino Poesien von Dr. Franz Prešeren, ki je izšel v Ljubljani leta 1865, tiskal pa ga je Jožef Blasnik. Pesmi je prevedla slovenska pesnica Luisa Pesjakova.
»Z razstavo V tujem jeziku berejo moje pesmi sem hotela opozoriti na številne prevode in na različne jezike, v katere so prevajali Prešernove pesmi. Predstavljamo samo knjige s prevodi, ki jih hranita Gorenjski muzej in Mestna knjižnica Kranj. Teh je kar 120, gre pa za prevode v nemščino, srbščino, angleščino, francoščino, italijanščino, makedonščino, ruščino, esperanto, hrvaščino, madžarščino, češčino, slovaščino, poljščino, kitajščino, bengalščino, španščino, albanščino, beloruski in romski jezik. Če upoštevamo, da je dr. Milan Rakočević prevajal v črnogorščino, štejmo še ta jezik,« pravi Beba Jenčič in pripominja, da razstava ne zajema rokopisnega gradiva in objav v antologijah. Najstarejša knjiga je iz leta 1869, izdana v Ljubljani – Lieder des Franz Prešeren, prevedel pa jo je Anton Pace.
Najbolj pomemben prevod v angleščino je iz leta 1954 – Selection of Poems by Franc Prešeren. Izbor pesmi sta uredila Anton Slodnjak in William Kleesmann Matthews, prevajalci pa so bili Reginald George Arthur de Bray, William Kleesmann Matthews, Gloria Komai, Griša Koritnik, A. J. Lenarčič, Janko Lavrin, Kenneth Mattews, Monica Partridge in Vivian de Sola Pinto. Poezije so izšle v Oxfordu.
Prav ta prevod je bil osnova za izdajo kitajskega prevoda leta 1956, ki ga je izdala Narodna književnost v Pekingu. Že leto kasneje je v Kalkuti izšel prevod v bengalski jezik. Prevajalec Tripti Chatterjee ga je prevedel zaradi poznanstva z Jankom Lavrinom in mu prevod tudi posvetil.
