Punk poskočnice na ostankih Jugoslavije

Ob dvajseti obletnici underground festivala No Border Jam je izšla tudi vzorčna kompilacija No Border Jam No. 7.

Objavljeno
08. januar 2013 13.54
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Ob dvajseti obletnici underground festivala No Border Jam, tradicionalne demonstracije alternativne godbe na severovzhodu Slovenije, je izšla tudi vzorčna kompilacija No Border Jam No. 7. Na njej je 24 posnetkov bolj ali manj znanih glasbenikov, ki predstavljajo alternativno glasbo različnih žanrskih odtenkov.

Ko je večina sedanjih političnih vodij držav, nastalih na ostankih Socialistične federativne republike Jugoslavije, veselo plačevala članarino v lokalni komunistični partiji, so punkerji kot eni prvih konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja načenjali ideološki partijski monolit. Boj za prostore svobode se je širil in razširil, dokler ga niso prevzeli celi narodi. Nekateri politiki so situacijo ob razpadu Jugoslavije izkoristili za razpihovanje nacionalizmov, kar je povzročilo krvave balkanske vojne. Kaos je pretrgal nadnacionalne vezi, razkosali so enoten jugoslovanski kulturni prostor, med narodi pa zgradili večje in manjše zidove.

Luknje v zidovih

Vendar so v teh zidovih vedno bile špranje, luknje, skozi katere so komunicirali kulturniki, med njimi kot najbolj zagrizeni punkerji in drugi glasbeni alternativci. Tokrat so glodali luknje v zidovih, da so se končno bolj ali manj podrli. Že nekaj časa si namreč ni več mogoče zamisliti, da bi na istem odru nastopile glasbene skupine nekoč sovražnih narodov. Lahko pa te skupine, ki imajo različen nacionalni izvor, nastopijo skupaj na kompilaciji glasbe brez meja No Border Jam, ki je pred kratkim ob dvajsetletnici festivalov No Border Jam izšel v sedmi različici.

Brez meja

Osnovni princip delovanja projekta No Border Jam je vedno temeljil na tistem, kar je združevalo (glasba), ne na tistem, kar je razlikovalo (nacionalno). Mariborski Subkulturni azil je tokrat izdal izreden izbor punka in alternativne godbe iz držav, nastalih na pogorišču Jugoslavije. Album prinaša 24 skladb, med katerimi posebej izstopajo pesmi Ne me jebat (Svinjske tačke), VIP (Dža ili Bu), Dvigni glavo (Buldogi), Po asfaltu i betonu (Damir Avdić), Next To You (The Detonators), Kokainka (Zbogom Brus Li), Just One Day (No Limits), Vampirella (Grandpa Candys), Kolku nazad možeš da se vratiš (XAXAXA), Mladina (Zašenki), in LOL generacija (Abergaz).

Na albumu torej ni le nacionalno raznolikih zasedb, ampak so tudi izvajalci različnih generacij, zastopani so manj znani glasbeniki in tisti, ki so že nekoliko uveljavljeni, vendar niso priznani izven meja svoje države. Kompilacija prinaša tudi žanrsko pisanost alternativnih zvokov, saj ima vsaka zasedba drugačen odtenek glasbenega izraza.

Dolga zgodovina

No Border Jam No. 7 nudi več kot soliden vpogled v aktualno dogajanje na nekoč skupni glasbeni sceni, ki še vzdržuje nekakšne niti in stike. Če je bilo v kameni komunikacijski dobi po Jugoslaviji znano, kaj se je glasbeno dogajalo v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Beogradu, Skopju in drugih mestih nekdanje skupne države, zdaj ni tehnične ovire, da ne bi bilo spet tako.

Festival No Border Jam ima dolgo zgodovino. Pričel se je leta 1992, ko je alternativna glasbena založba Front Rock z avstrijskimi partnerji izdala kompilacijsko zgoščenko, ki so jo nato promovirali s skupnimi koncerti izvajalcev. No Border Jam je postal prvi underground festival v samostojni Sloveniji, hkrati je to bila prva plošča založbe Front Rock, ki danes deluje pod okriljem Subkulturnega azila Maribor in se še vedno ukvarja z izdajo alternativne glasbe na različnih nosilcih zvoka in promocijo njenih avtorjev. Številne so ravno kompilacijske zgoščenke No Border Jam, ki še vedno predstavljajo vrhunec alternativne in punk glasbe, ne le pri nas, marveč v svetu.

Iz tujine

Med nastopajočimi so se v teh dveh desetletjih znašli pomembni underground ustvarjalci iz vsega sveta, med njimi so nastopili Melvins in Marky Ramone, Oi! Polloi!, Anarchocrust in Citizen Fish. Pogosti gostje so bile punk skupine iz nekdanje skupne države, kot so KUD Idijoti, Hoću? Neću! ali Goblini. No Border Jam je gostil tudi najvidnejše predstavnike slovenske glasbene alternative, od CZD do Pridigarjev, prek Strelnikoff in Demolition Group, do Dicky B. Hardy in 2227. Številnim neznanim skupinam je služil kot odskočna deska, nekatere med njimi so prestale test časa in postale popularne, kot sta recimo Elvis Jackson in Scuffy Dogs.