Requiem na razpotju med klasiko in jazzom

Mladi bobnar in skladatelj Žan Tetičkovič je konceptualist. Tega, kar čuti, ne potisne v podzavest in ničesar ne prepusti naključju, ampak najde razlago v knjigah, teorijah, psihoanalitičnih ugotovitvah ter se podrobno loti razčlenjevanja faz svojega stanja. Vse notirano nato zapiše v not­no črtovje in ozavesti ter sprosti skozi glasbo.

»Žan je zelo plodovit mladi skladatelj. Pokazal mi je svoja pretekla dela in tista v nastajanju. V relativno kratkem času se jih je nabralo na kupe,« je o Tetičkoviču z vidnim spoštovanjem povedal legendarni basist Reggie Workman, ki je bil na newyorški šoli za jazz in sodobno glasbo eden od njegovih profesorjev in mentorjev. V devetih letih študija in življenja v New Yorku je Tetičkovič igral v različnih manjših jazzovskih zasedbah, predvsem pa se je posvečal skladanju. S kompozicijami je prepričal tudi združenje ameriških skladateljev, avtorjev in založnikov (Ascap), ki mu je podelilo več nagrad in podprlo njegov nastop na odru Kennedyjevega centra v Washingtonu.



Tam je predstavljal projekt in ploščo A Love Lane Nocturne, ki jo je razvijal s triom, v katerega je povabil dva velika upa mlajše generacije ameriških jazzistov, pianista Emmeta Cohena in basista Russlla Halla. Slišali smo jih tudi pri nas v jazz klubu na Ljubljanskem gradu. A to je bil samo kratek premor med pisanjem velikih kompozicijskih zalogajev, ki so sicer v središču ­Tetičkovičevega ustvarjanja.
 

Palestrina in gregorijanski koral

Leta 2016 smo prav tako v Kinu ­Šiška lahko prisluhnili nagrajenemu večmedijskemu projektu Port of Life, ki ga je izvedel z enajstčlansko zasedbo. V suito s šestimi stavki je zavil v glasbeno abstrakcijo svojo izkušnjo prilagajanja novemu­ okolju. Tema migracij in akulturacije je široka in še naprej buri njegovo domišljijo, zato namerava projekt razširiti v trilogijo. Saj, čeprav se je v New Yorku ravno dobro »akulturiral« in prešel vse mučne in evforične faze, ki spremljajo proces ukoreninjanja v novo okolje, se je na mah odločil in preselil v Barcelono. Tam se je vpisal na magistrski študij jazz tolkal na konservatoriju Liceu ter se posvetil skladanju klasičnih del. »Trenutno sem na ustvarjalnem razpotju, ena pot vodi v skladanje in igranje jazzovskih kompozicij, druga pa v skladanje klasičnih del,« je povedal Tetičkovič, ki je prepričan, da je bila sprememba okolja nujna za zdravje njegovega umetniškega ustvarjanja.



Plod glasbenega raziskovanja in poglabljanja v klasično kompozicijo, harmonijo, kontrapunkt in orkestracijo je tudi njegovo najnovejše delo Requiem, enajstdelna suita, ki so jo navdihnili glasba Palestrine in besedila gregorijanskih koralov iz Liber Usualisa iz 11. stoletja. Bolj kot religiozni kontekst so ga zanimale kompozicijske zakonitosti, na katere ni, kot je povedal, gledal kot na zavezujoče omejitve ali celo prepovedi, ampak jih je razumel kot navdih za melodične fragmente in improvizirane vložke.

Novo delo, ki ga je spisal za mešani zbor in jazzovski kvartet, bo v nedeljo ob 20. uri predstavil v Kinu Šiška. V kvartetu bo sedel za bobne, pridružili se mu bodo sak­sofonist Gianni Gagliardi, pianist Antonio Mazzei in basist Robert Jukič. Z njimi bo nastopil še mešani pevski zbor Glasis, ki prihaja iz Markovcev blizu Ptuja, Tetičkovičevega rodnega kraja.