V rokah je držala pramen in škarje

Predelava biblične zgodbe o Samsonu in Dalili velja za najbolj znano opero ter hkrati največkrat izvajano delo francoskega skladatelja Camilla Saint-Saënsa.­ Liričnost, dramatičnost in intenzivnost bodo podane v obliki koncertne izvedbe pod taktirko zdaj že starega znanca slovenskih koncertnih odrov Charlesa Dutoita.

Švicarski maestro, ki se ponaša z več kot šestdesetletno kariero in letos praznuje devetdesetletnico, velja za enega od vodilnih mojstrov interpretacije francoskega repertoarja. Tudi zato za izvedbe tega izbira rojene govorce oziroma izvajalce, ki obvladajo ta jezik. Samson in Dalila ni izjema. V vlogi Dalile bo nastopila Marie-Nicole​ Lemieux, Samson bo Nikolai ­Schukoff, visoki svečenik iz Dagonov Jean-François Lapointe, Abimeleh, stari Hebrejec, pa Jean Teitgen.

Dalilin pogled

Saint-Saëns je na podlagi ene od najbolj znanih zgodb iz Stare zaveze Svetega pisma sprva hotel ustvariti oratorij, vendar je naposled sprejel zamisel libretista Ferdinanda Lemaira in se raje lotil opere. Glasbo je začel skladati in medias res, in sicer najprej za drugo od treh dejanj, ter jo v intimnem domačem okolju improvizirano izvedel na klavir. Širše francosko občinstvo ni bilo naklonjeno uprizarjanju biblijskih likov, zato je ustvarjanje za nekaj časa opustil, k dokončanju opere ga je ob obisku Weimarja za ogled Wagnerjevega Renskega zlata spodbudil Franz Liszt. Tam je delo, sicer končano leta 1876, leta 1877 doživelo premiero – prevedeno v nemščino. V Franciji je bilo to opero prvič mogoče videti veliko pozneje; leta 1890 najprej v Rouenu, potem še v Parizu. V letih, ki so sledila, je zakrožila po Evropi in pridobila priljubljenost ter se po zatišju od osemdesetih let prejšnjega stoletja znova redneje pojavlja na evropskih opernih odrih.

Libreto ima nekaj elementov, ki jih v biblijski zgodbi ni, nekatere pa namenoma izpušča. Veliko manj poudarka daje Samsonovim nadnaravnim močem ter ga prikaže kot navdihujočega, a tudi ranljivega vodjo, dovzetnega za čare zapeljive, manipulativne in spletkarske ženske. S tem naj bi Lemaire in skladatelj hotela poudariti Dalilino perspektivo oziroma postaviti v ospredje njo. Filistejko pooblastijo, da izve skrivnost o izvoru Hebrejčevih nadnaravnih moči. Ko Samsona zapelje in izve, da se ta skriva v njegovih laseh, mu med spanjem odreže pramen, nato pa pokliče okrepitve. Oslepijo ga in zasmehujejo ter razglasijo zmago nad Hebrejci, vendar na koncu bog usliši Samsonove molitve ter mu povrne moči, da se jim maščuje. Tako uniči tempelj ter sebe in svoje sovražnike pod njim.

Nikolai Schukoff je doživel mednarodni preboj v vlogi Parsifala, ko je v zadnji minuti nadomestil Plácida Dominga. FOTO: arhiv Festivala Ljubljana

Intenzivnost in liričnost

Čeprav naj bi bil namen prikazati zgodovinski spopad med sovražnima ljudstvoma skozi oči Dalile, recepcija opere ostaja tesno povezana s Samsonovo herojsko podobo iz Stare zaveze, so poudarili pri Festivalu Ljubljana. Koncertna izvedba bo postregla z »razkošnimi zborovskimi slikami, intenzivnimi notranjimi napetostmi protagonistov ter prepoznavnimi liričnimi pasažami«. Prav vloga Dalile velja za »eno od najzahtevnejših in najlepših vokalnih kreacij za mezzosopran, saj od pevke zahteva edinstveno kombinacijo vokalne moči, zapeljivosti in globoke dramatične ekspresije«.

Marie-Nicole Lemieux je večkrat nagrajena kanadska izvajalka, katere zgodnjo kariero je zaznamovala baročna glasba, razvoj njenega glasu pa ji je kmalu omogočil zbližanje s francoskim repertoarjem 19. stoletja, z Rossinijem, Verdijem in Wagnerjem. S priznanimi orkestri nastopa v uglednih opernih hišah in koncertnih dvoranah po svetu, pohvali se lahko tudi z bogato diskografijo.

Njen Samson, avstrijski tenorist Nikolai Schukoff, je dosegel mednarodni preboj, ko je leta 2007 vskočil kot Parsifal namesto Plácida Dominga v Bavarski državni operi v Münchnu. Odlikujejo ga močna odrska prezenca, slogovna raznolikost in intenzivnost vokala, obvlada nemški, francoski in ­slovanski repertoar.

V operi Dalilo napelje k osvajanju Samsona visoki svečenik iz Dagonov. Tega bo odpel Kanadčan Jean-François Lapointe, ki velja za enega od najboljših baritonistov svoje generacije. Nastopil je na osrednjih evropskih odrih, pa tudi v Severni Ameriki in Aziji. Kritiki soglasno hvalijo njegov bogat glas, prefinjenost njegove interpretacije in njegov odrski nastop.

Poleg solistov bosta ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije nastopila še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor NFM iz Vroclava, ki letos praznuje dvajsetletnico delovanja. Od leta 2021 je njegov umetniški vodja Lionel Sow, zbor, ki je v londonskih prizoriščih Barbican in Royal Albert Hall, v Berlinski in Pariški filharmoniji ter drugod sodeloval s številnimi priznanimi dirigenti, od Zubina Mehte do Kirila Petrenka, poleg velikopoteznih oratorijev, oper in simfoničnih kompozicij prepeva tudi a cappella.