Tiskane izdaje
Ljubljanska rock zasedba Sausages bo jutri nastopila na Orto festu v ljubljanskem Orto baru, kjer bodo predstavili novi album Luni Tuns. To je zbirka devetnajstih opaznejših pesmi iz njihovega plodnega obdobja med letoma 1998 in 2001. Orto bar je v vseh pogledih njihov najljubši oder, je posebna institucija, večni podpornik rock'n'roll in alternativne scene.
Po izdaji albuma Dej pel leta 2013 je veliko prijateljev in podpornikov skupine Sausages, predvsem pa nove poslušalce zanimalo, ali bi lahko dobili tudi prve tri. Ker jih že dolgo ni bilo mogoče nikjer kupiti, se je skupina jeseni 2014 odločila, da posname nekaj znanih skladb iz svojega zelo kreativnega in najbolj divjega obdobja. Lahko bi rekli, da gre za kompilacijo uspešnic, vendar so to predvsem pesmi, za katere člani skupine menijo, da so ključni del njihove zgodbe. Nekatere, kot so To mi deli, Nimam moči, Spal bom cel dan, Od garaže do terase, pa so ostale v spominu tudi širšim množicam.
Kakor je povedal ustanovni član zasedbe in kitarist Marko Čulajevič - Čule, »smo snemali v studiu vsi naenkrat in večino skladb posneli v prvem poskusu, na kar smo še posebno ponosni. Seveda smo sodobnemu času prilagodili tudi zvok, tako da vse skupaj zveni zares zelo novo in sveže.«
Življenje v helikopterju
V tistih letih je šlo skupini najboljše in je imela največ koncertov. V izredno burnem času jo je za slabih šest let zapustil pevec Goran Breščanski. Odrskih, zaodrskih in pododrskih zgodb in anekdot se je nabralo za morebitno izdajo v knjižni obliki, pravi Čule. »Igrali smo vsepovsod, tudi dvakrat ali trikrat v enem dnevu, prepotovali na tisoče kilometrov s kombijem; od barov, klubov, moto shodov, dvoran, velikih festivalov do maturantskih plesov in absolventskih izletov. Leta 1998 smo recimo igrali na 103 raznoraznih koncertih in prireditvah, leta 2002 pa na Rock Otočec poleteli celo s helikopterjem. Ja, zajemalo se je z veliko žlico.«
Po njegovem so takrat sredi 90. let imeli nekaj sreče. Velika imena domače rock scene, kot so Martin Krpan, Peter Lovšin z raznimi zasedbami, Lačni Franz in še katera izmed legend, so se tako ali drugače umaknili s scene ali se spremenili v kaj drugega. Nastala je vrzel in tako so dobili priložnost novi obrazi Big Foot Mama, Siddharta, Leteči potepuhi, Requiem, Sausages in kup drugih izvajalcev, ki še vedno uspešno delujejo. To je bilo tudi obdobje, ko so se množično odpirali novi lokali, bari, pubi, klubi, glasba v živo pa je bila povsod dobrodošla in zaželena. »In kot zanimivost: kupovali so se cedeji slovenskih izvajalcev! Dijaki in študenti so bili takrat izrazito rockersko usmerjeni. Skratka, ciljne publike je bilo veliko, koncerti in prireditve skoraj vedno polno obiskani,« obuja spomine Čule.
Sausages so pravkar izdali kompilacijo starih pesmi v novih pristopih - Luni Tuns.
Foto Uroš Škerjanec
Za skupino Sausages so tudi značilna precejšnja nihanja v karieri, predvsem z vidika komercialne uspešnosti in medijskega pojavljanja. Lani je imela precej smole, ker je zbolel kitarist Maco in bo potreboval dolgo okrevanje. Nekako so končno uredili vrste in zdaj jim pomagata basist in kitarist iz nove garde glasbenikov. »Razumeti je treba, da so se spremenile stvari v glasbenem poslu. Glasbeno sceno in skupine so že pred časom vzeli pod okrilje profesionalni menedžerji, ki jih seveda zanima le komercialni uspeh posamezne skupine. Organizacija dogodkov ni več prepuščena naključjem, ampak je vse skrbno premišljeno, od PR-odnosov do aktivnega delovanja na spletu in družbenih omrežjih. Ker je trg majhen in zaslužki razmeroma omejeni, se hitro izlušči, katere kokoši nesejo zlata jajca, in tem je namenjena vsa pozornost. Popolnoma normalno. Ljudje se danes med množico podatkov odločajo na podlagi tistih, ki jih najpogosteje slišijo,« pojasnjuje Čule.
Je pa res, da Sausages nikoli niso zares težili le k uspešnosti za vsako ceno, kar je lahko precejšen problem. Našli so se med dvema ognjema, med profesionalnim pristopom in ljubiteljstvom. Kar pa ne pomeni, da ne igrajo in ustvarjajo naprej ali da niso zraven. Še vedno se veliko družijo in vadijo, pomembno jim je, da dobro igrajo. V zadnjem letu in pol so začeli igrati tudi akustično. Stvar je le v močni medijski kampanji oz. pozornosti. Vsako leto imajo še vedno 20 do 30 »špilov«.
Poletna harmonika
Zasedba je bila ves čas močno zavezana rock'n'rollu, na novem singlu Poletna pa zadoni harmonika. Kakor pravi Čule, je »harmonika univerzalen instrument. Javnost jo sicer največkrat prepozna v narodnozabavni konotaciji, toda odlično zveni tudi v drugih zvrsteh, le da je nimamo priložnosti velikokrat slišati. Skladba Poletna s prve plošče je ležerna in melodična, zelo primerna za vsako radijsko postajo. Odločili smo se, da jo poskusimo prirediti. K sodelovanju smo povabili svojega prijatelja Marka Hatlaka, virtuoza na harmoniki in mednarodno priznanega glasbenika, ki je v melodijo dodal nekaj tango in jazz elementov. Vse skupaj je prava mala mojstrovina, za katero verjamem, da bo všeč tudi kritičnim poslušalcem. Nikakor pa nismo hoteli zlorabiti tega prelepega instrumenta zaradi trenutne tržne popularnosti in sebi olajšati potencialni komercialni preboj. Vedno smo bili in bomo ostali rock band.«
Prihodnje leto bo minilo 25 let od začetkov skupine Sausages. Upajo, da jim bo uspelo izdati nov, peti studijski album, ki bi lepo zaokrožil četrt stoletja aktivnega delovanja. Nekaj neuporabljenega materiala je ostalo še s prejšnje plošče, poguma, želje in dobrega vzdušja pa jim ne manjka. Prav tako nameravajo izdati nekakšno biografijo skupine. Dve leti so zbirali spomine, arhive, slike, pogovore in še kaj, stvari je treba le še urediti.
