Siddharta - Zapriseženi drugačnosti glasbe

Tomi Meglič o izštekanosti in o glasbi skupine v novih dimenzijah.
Objavljeno
06. december 2017 12.19
Dvajseta obletnica Izšekanih v kinu Šiška.Na sliki Siddharta. Ljubljana, 03.2013
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Na tradicionalnem decembrskem dogodku Izštekani 10 Jureta Longyke v Kinu Šiška bo zvečer Siddharta izvedla deset novejših skladb v »izštekani« različici, deset njihovih skladb pa bodo izvedli gostje, s katerimi skupina še ni sodelovala. Koncert je bil razprodan v treh dneh, neposredni video prenos bo ob 20. uri dostopen na spletni strani val202.si. O »izštekanosti« Siddharte smo se pogovarjali s pevcem skupine ­Tomijem Megličem.

Ko je pred desetimi leti izšel album Izštekani, ni bil deležen tolikšne pozornosti, kot bi si jo zaslužil. Takrat ga je zasenčil vaš četverni album s posnetkom koncerta Maraton.

Čeprav sta oba albuma z živimi posnetki, sta različno živa. Takrat smo pri Juretu Longyki tudi tako pristopili k Izštekanim, ker smo vedeli, da bomo iz posnetkov naredili album. Maraton je bil povzetek našega prvega desetletja in imeli smo ravno dovolj glasbenega materiala, da smo lahko zaigrali prav vse naše pesmi in izpeljali Maraton. Zdaj ga verjetno imamo že preveč.

Album Izštekani je bil prelomen in je izdelek za glasbene sladokusce. Tega ne počnemo vsak dan. Čeprav smo kasneje imeli veliko več tovrstnih nastopov, saj imamo tudi izštekane koncerte, ki jih do takrat nismo imeli. Takrat smo imeli vaje le za to oddajo, zdaj smo pa globlje izštekano naštudirali naše pesmi, ki jih izvajamo na akustičnih nastopih.

Kako ste se takrat pripravili na oddajo Izštekani?

Tudi na Maratonu smo imeli izštekan del programa. Glasbeniki imamo dovolj časa, da se lotimo več stvari hkrati. Verjetno naš delovnik ne obsega osem ur na dan ali štirideset ur na teden, vendar jih je kak teden celo sto, drugič pa skoraj nič. Tak način dela mi ustreza. Tako ali tako vedno razmišljam o glasbi in se redko posvetim čemu drugemu.

Zadnje čase se vse več hrupnih rock zasedb odloči za akustični program. Zakaj ste se vi odločili za to?

Osnovna pobuda je bila oddaja Jureta Longyke Izštekani. Ko pa začneš z enimi stvarmi in ti uspe, te zagrabi, da bi naredil še kaj takega. Doslej smo se lotili veliko stvari in nekatere pač niso uspele in smo jih opustili. Pri akustičnih nastopih, ki jih je popularizirala MTV z oddajo Unplugged, je tako, da je to običajno najbolj organski način, kako nastane neka pesem. Tudi jaz jo naredim z akustično kitaro, na katero se spremljam ob nastajanju melodije, akordov in besedila. Pesem mora stati in solidno zveneti že v tej oskubljeni osnovni akustični različici.

 

Ste svoje hrupne pesmi zelo prilagodili akustičnemu zvenu?

Morali smo jih kar pošteno prearanžirati, kajti nimaš nobene potuhe elektrike oziroma hrupa, ki ga lahko ustvarimo. Akustični nastopi so zahtevnejši, saj v bistvu pesmi aranžmajsko nekako demontiramo na osnovne sestavine. Kar naenkrat je veliko več prostora, ne le za napake, ampak morajo biti vsi inštrumenti in vokal zelo natančno definirani. Poenostaviš stvari, hkrati pa si, ker si bolj navajen na elektriko, vse zakompliciraš.

Običajno so akustični nastopi bolj umirjeni, za sedeče občinstvo, ki pa je precej bolj pozorno na to, kaj se dogaja na odru, mar ne?

Se strinjam. Akustični nastopi so bolj gledališke narave, občinstvo nas pozorno posluša in gleda, saj smo tudi mi statični, ker sedimo. Mnogi poslušajo z zaprtimi očmi in niti ni treba posebej skrbeti za odrsko pojavnost, tako da je v ospredju res glasba, posamezne pesmi. Pri glasnejši glasbi si težko pri miru, tu pa je tako prav.

Akustika je v bistvu test, ali je neka pesem res dobra. In če je dobra, prestane ta test.

A to pride z leti?

Mogoče tudi z leti, vendar ne bi mogli imeti samo takih nastopov. Radi 'udarimo' električno in na glas. Sicer pa imamo kar nekaj precej umirjenih pop pesmi, ene so drzne, druge pa predrzne. Za izštekane nastope pa raje izberemo pesmi, ki jih na električnih koncertih ne igramo, ker so nekatere za velike odre premalo energične oziroma premehke. So pa kot nalašč za akustične nastope v manjših prireditvenih prostorih. Na trenutek delujejo naši akustični nastopi bolj kot filmska glasba. Sicer pa nam z leti po toliko koncertih ustreza, da se občasno usedemo in umirjeno odigramo svoje pesmi. Tak program nam odpre vrata manjših dvoran do petsto obiskovalcev, pa tudi občinstvo je na teh koncertih drugačno, precej bolj pozorno in želi od glasbe nekaj več.

Tokrat se boste tretjič izštekali, a drugače – pred živim občinstvom in s številnimi gosti.

To je bila tako naša želja kot Jureta Longyke, ker je minilo ravno deset let od prejšnjih Izštekanih in se je nabralo še enkrat toliko albumov, kot smo jih imeli prej. Prve Izštekane smo delali po četrtem studijskem albumu, zdaj jih imamo osem. Nobena pesem iz prejšnjih Izštekanih se ne bo ponovila, vsaj izmed tistih, ki jih bomo izvajali mi. Mi bomo zaigrali svoje nove pesmi.

Kako je potekalo sodelovanje z gosti in kako so si izbrali, katero pesem bodo izvedli?

Gostje so imeli prosto izbiro. Naša želja je sicer bila, da bi se lotili pesmi, ki jih mi še nismo izštekali, vendar to ni bila obveza. Gostje so tako različni, da ne bo nič hudega, če bodo izštekali kakšno skladbo, ki smo jo že mi. Imel sem priložnost slišati vse pesmi in lahko potrdim, da je spekter izvedb zelo širok.

V goste smo povabili glasbenike, s katerimi še nismo sodelovali in jih zelo cenimo, med njimi je tudi nekaj tistih, ki še prihajajo. Zelo nas zanima, kako bodo oni našo glasbo, ki smo jo delali precej prej, predrugačili zdaj, ker imajo sveže ideje.

Že vaš album Silikon Delta je bil trenutek, ko ste dovolili drugim, da so brskali po vaših pesmih.

Že po dveh albumih smo prepustili našo glasbo, da so jo elektronski glasbeniki remiksali in popeljali v neko drugo smer. Naš takratni producent Peter Penko je imel veliko izkušenj z elektronsko glasbo. Po vsej verjetnosti je to bila njegova ideja, ali pa smo mi prišli na idejo, medtem ko je on že delal remikse naših pesmi.

Kako gledate na druge različice svojih pesmi? Laibach je vašo B Mašino spravil v veliko finsko filmsko uspešnico, nedavno pa so to pesem atraktivno izvedli tudi Perpetuum Jazzile v a capella različici.

V veliko zadovoljstvo nam je, saj to pomeni, da je avtorstvo nekaterih naših pesmi tako široko, da se jih da uporabiti v več žanrih, kot sta recimo ta dva skorajda diametralno nasprotna. To nam kar laska. To sta tudi skupini, ki imata svojo pot jasno zastavljeno in se nam zdi prav posebno, da poustvarijo nekaj naših glasbenih trenutkov. Da jim je naša pesem tako blizu, da imajo tudi lastno vizijo, kako to narediti.