Simfonični orkester iz Wuxija: Kjer se zahod stika z vzhodom

Simfonični orkester iz Wuxija je svojevrsten čudež – gre za leta 2023 ustanovljeno zasedbo, ki velja za enega od najmlajših kitajskih simfonični orkestrov, ne le po letih delovanja, temveč tudi po letih glasbenikov. Umetniški­ vodja in šef dirigent Daye Lin je prvi kitajski glasbenik, ovenčan s prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju dirigentov sira Georga Soltija v Frankfurtu, sam pa rad poudari, da se je simfonična glasba na Kitajskem spojila z vzhodno kulturo in razrasla v edinstven, a univerzalen simfonični jezik.

Mesto Wuxi, ki leži med Šanghajem in Nankingom ob jezeru Taihu ter ga naseljuje nekaj manj kot 7,5 milijona prebivalcev, poznamo predvsem kot industrijsko in tehnološko silo, ki prednjači na področjih mikroelektronike, biomedicine, pametne proizvodnje, novih materialov, okoljskih tehnologij in visokotehnološkega tekstila (zaradi lege ob Velikem prekopu je bilo mesto že v imperialnem obdobju pravo trgovsko vozlišče).

Toda Wuxi vse bolj vlaga tudi v umetnost, kot počnejo številna kitajska mesta, vključno z ustanavljanjem opernih hiš in orkestrov, in povedno je, da je bil lani razglašen za prvo kitajsko Unescovo mesto glasbe.

Prav glasba ima v Wuxiju dolgo in bogato tradicijo, predvsem pri izdelavi ustnih harmonik – v mestu na leto proizvedejo kar 60 odstotkov ustnih harmonik na svetu – erhujev, harf in drugih inštrumentov –, to tradicijo zdaj nadaljuje in nadgrajuje pred tremi leti ustanovljen Simfonični orkester iz Wuxija, ena od najživahnejših in najprodornejših novih zasedb na kitajski simfonični sceni.

Trije veliki orkestri, tri glasbene tradicije, en festival

Preseganje ustaljenega

Orkester je imel debi januarja 2024 v Velikem gledališču Wuxi in že na začetku napovedal ambiciozen program, med drugim izvedbo kar stotih klasičnih simfonij v dveh do treh letih. Slednje je morda pričakovano, saj izrazito prodornost in ambicioznost kaže tudi umetniški vodja in šef dirigent Daye Lin, ki hkrati deluje kot glasbeni direktor in šef dirigent Simfoničnega orkestra iz Shenzhena ter profesor v Šanghaju in Shenzhenu.

Daye Lin je ob debiju poudaril, da si želijo predstaviti svetu »glas Wuxija«, pri čemer so izvedli skladbo Wuxi Overture, ki jo je za to priložnost po naročilu ustvaril kitajski skladatelj Li Shaosheng, orkestrov glasbeni direktor. Prav preplet zahodnega glasbenega kanona in sodobnih kitajskih skladb zaznamuje delovanje tega simfoničnega orkestra.

Daye Lin, ki je študiral tako v Šanghaju kot v Berlinu, je poudaril, da je namesto preprostega posnemanja evropskih modelov treba oblikovati in nadgrajevati specifike kitajskega simfoničnega jezika, saj se v spoju teh dveh tradicij glasba lahko razmahne v univerzalnost.

Morda prav želja po inovaciji in preseganju ustaljenega prispeva k temu, da orkester sestavljajo izrazito mladi člani. O uspehu takšnega pristopa pričajo tudi njihove vse pogostejše turneje po Aziji in Evropi.

Raziskovanje vesolja

Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki se bo v četrtek odvil pod okriljem Ljubljana festivala ter na katerem se bosta orkestru pridružila solista Xue Haoyin (tenor) in Zhang Qianyuan (suona, tradicionalno kitajsko pihalo z izrazito prodornim, ostrim zvokom, nekakšna sorodnica oboe ali zurne), bo preplet vzhoda in zahoda zaživel z Verdijem, Brahmsom in Li Shaoshengom.

Večer se bo začel z dramatično Uverturo iz opere Sicilijanske večernice, ki je nastala v zrelem ustvarjalnem obdobju Giuseppeja Verdija in izhaja iz upora Sicilijancev proti oblasti Karla I. Anžujskega leta 1282. Sledila bo simfonična suita Leteče apsare Li Shaoshenga, ki je imela praizvedbo leta 2024, skladatelj pa je našel navdih v človekovih prizadevanjih in želji po raziskovanju vesolja ter v kitajski mitologiji.

Kot so poudarili organizatorji, je skladba »značilen primer sodobnega kitajskega simfoničnega ustvarjanja s kombiniranjem tradicionalnih in klasičnih glasbil«. Osrednje mesto v programu bo zasedla Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa, ki je nastajala več kot dvajset let, tudi zaradi Brahmsovega občutka, da živi v senci Ludwiga van Beethovna – »nikoli ne boste vedeli, kako je, če za sabo nenehno slišiš korake velikana, kakršen je Beethoven«, naj bi dejal.