Simonitijeve Preproste besede

Glasbene zasedbe se ob stoletnici rojstva Rada Simonitija že vse leto spominjajo skladatelja in dirigenta, v založništvu Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS (JSKD) pa je izšla tudi zbirka Simonitijevih zborovskih skladb za mešane, moške in ženske zbore Preproste besede.

Zbirka Izbrana dela slovenskih skladateljev, poimenovana IDSS, je začela izhajati leta 1973. Prvi zvezek  je bil namenjen Ubaldu Vrabcu. Večinoma so zvezki izhajali, ko so bili skladatelji še živi, da so pri izdaji lahko sodelovali. Žal Rado Simoniti za življenja ni izdal svoje zborovske monografije, čeprav je bil vseskozi član uredništva Naših zborov.

Priprave na izdajo Simonitijevih zborov so se začele že v poznih devetdesetih letih minulega stoletja, nam je povedal eden od pobudnikov Mitja Gobec. Ob njem so bili pobudniki še Združenje pevskih zborov Primorske in Ivo Jelerčič. Začeli so s popisom skladb in zbiranjem notnega gradiva.

"Simonitijev skladateljski opus in njegova zapuščina še nista sistematično obdelana, saj ju glasbena zbirka v NUK-u še ni prejela. Zato je bilo iskanje precej težavno in nesistematično. V popisu je zajetih okoli 300 vokalnih skladb. Konec devetdesetih let sva z Ivom Jelerčičem  sestavila  nepopolno bibliografijo njegovih zborovskih  del. V letu 2005 je bilo vse nared, da damo izbor skladb prepisovati  notografu. Takrat so  skladateljevi dediči odločili počakati z izdajo. Leta 2011, ob 30-letnici skladateljeve smrti, je bila zbirka pripravljena za tisk, pa ni bilo denarja. Letos ob 100. obletnici skladateljevega rojstva pa nam je s skupnimi močmi uspelo izdati notno zbirko in organizirati koncert Simonitijevih najbolj značilnih skladb (SF s svojim SKZ pod vodstvom Martine Batič)," je povedal.

Pri izboru skladb za zbirko je upošteval kriterije: izpovednost pesniške predloge, zborovsko zasedbo, zbore s solisti, pogostnost izvajanja skladb, popularnost nekaterih skladb, vključil pa je tudi  obdelave ljudskih motivov. Ugotovil je, da je velika večina skladb pisana v tonalitetah z nižaji ali v molu. Lestvice z višaji ali v duru so redke izjeme. Simoniti je bil odličen dirigent in zborovski praktik. Pretanjen posluh in verjetno videnje barv tonskih višin in harmonij (sinestezija) sta mu, kot meni Gobec, najbrž narekovala izbiro takih tonalitet.

V zbirko ni vključen njegov mladinski in partizanski opus (zbori in samospevi), ker je že večkrat izšel v drugih tematskih zbirkah in revijah. Mladinski opus pa si vsekakor zasluži samostojno izdajo. Namen te izdaje je ponuditi zborovodjem, posebno mlajšim, pester nabor skladb, prežetih  s pozno novo romantiko. Zbirko priporočajo posebno pevskim zborom s Primorske, saj se bodo  z izvedbami skladb najbolje poklonili spominu na svojega rojaka.