Spektakel Pankrtov ni bil dolgcajt

Dvorano Stožice so popolnoma prevzeli in ponudili zanimiv presek pesmi iz svoje bogate glasbene zakladnice.

Objavljeno
21. oktober 2017 15.10
pankrti
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Petkov koncert največje slovenske punk rock skupine Pankrti je bil več kot le obujanje spominov na neke mladosti. To je bil koncert glasbene skupine, ki izvaja glasbo starejših občanov za številne generacije. Glasba je med drugim tudi način premostitve generacijskih razlik, še posebno, če je tako aktualna kot je njihova. In Pankrti so v ljubljanski dvorani Stožice bili kos tej nalogi.

Pankrti so svoj veliki koncert začeli s predvajanem njihove himne rokometnemu klubu Slovan, ki je ena redkih pesmi, ki so jih napisali po naročilu za svoj klub s Kodeljevega. Nato pa se je začel velika ceremonija s skladbo Skupi, kar je bila uvod v nekaj več kot dveurno slavje in prepevanja pesmi, ki jih vsi poznamo.

Skupina Pankrti je bil aktivna le deset let in se je nato s krajšimi premori vztrajno vračala, se je na koncert ob obletnici intenzivno pripravljala, tako glasbeno kot kondicijsko. Zato so pevec in mojster ceremonije Peter Lovšin, baskitarist Boris Kramberger, kitarista Bogo Pretnar in Marc Kavaš ter bobnar Slavc Colnarič uprizorili več kot le nostalgičen sprehod po spominih naše in vaše mladosti. Pokazali so ne le, da so bili močno pred svojim časom, temveč tudi, na prav izjemno aktualnost njihovih pesmi. Ponudili so prvovrsten rockovski dogodek na visoki produkcijski ravni, ki pa je vendarle premogel tudi nekaj pankoidne kaotičnosti in občasno počenega zvoka.

Vsekakor pa Pankrti niso bili ne počasni ne tihi. Bobnar Colnarič, ki kondicijo vzdržuje s kolesarjenjem, je fante gnal z natančnim drvečim ritmom. Vendar pa so bili meseci priprav opazni tudi pri drugih članih. Lovšin v teh štiridesetih letih svojega petja ni nadgradil z belcantom, temveč je ostal zvest sebi in punkovskemu izhodišču, da je pomembneje kaj poješ kot pa kako. Zato tudi niso bili moteči njegovi izpadi pristnega punkovkega pevca.

Pankrti so pred koncertom povabili mlade slovenske glasbene nade, naj naredijo svojo različico njihove, po tridesetih letih prve nove pesem To ni Slovenija, in se tako potegujejo za nastop pred njimi. To čast so si prislužile zasedbe Luto, Brez vprašanj, EightBomb in ženska hard rock skupina Hellcats, ki je Pankrtom ponudila zavetje, da so lahko vadili v njihovem prostoru za vaje. Pankrti do odbrenkali kar 33 pesmi z vseh svojih albumov, singlov in kompilacij.

Tako so sprva oddrveli nekaj začetnih pesmi z Dolgajta, kot so Lepi in prazni, Jest sem na liniji in Sedemnajst, ki so, kar je zanimivo, še vedno aktualne, čeprav so nastale v nekem drugem sistemu. To priča o tem, da se sistemi spreminjajo, ljudje pa ne. Zanimivo, da so se Pankrti odločili na ekranu tudi za napovedi pesmi, ob hkratnih vizualizacijah in prenosu dogajanja na odru. Na koncertih v tako veliki dvorani je to že tako ali tako postala nuja. Postregli so tudi s svojo parodično himno Zvezi komunistov, kot se je svojčas imenovala Partija, ZK pank. To skaldbo so zaigrali tudi na svojem prvem koncertu 18. oktobra 1977 v telovadnici gimnazije Moste. Skupaj s še drugimi petimi posnetki s tega koncerta, se je prvič pojavila na vinilnem albumu Behind The Iron Curtain Live.

Lovšin, kot mojster ceremonije ni nič kaj preveč nakladal, ampak se je lotil nizanja pasmi, ki jih je množično prepevalo tudi občinstvo. Le s pojasnilom, da nekoč ni verjel tovarišem, sedaj pa ne verjame gospodom, je odgrmela tudi pesem Tovariši/Gospodje, jest vam ne verjamem, kar je tudi bil moto slavnostnega koncerta.

Tudi besedilo pesmi o življenjski pasivnosti Namesto tebe - Če se ti vse jebe, boš enkrat opazu, da so drugi žvel namesto tebe - je le en od tovrstnih aktualizmov oziroma brezčasnosti njihove glasbe. Ta skaldba je z zanimivega dvojnega singla iz leta 1981, na katerem imajo tudi slovito pesem Vodja, ki ga je na posnetku s saksofonom obarval Polde Poljanšek iz skupine Agropop, v Stožicah pa ga je odpihal Bojan Bahč, sicer tudi rezervni kitarist Pankrtov.

Pred desetimi leti, ko so Pankrti imeli veliki koncert ob 30-letnici v veliki dvorani Hale Tivoli, je drugo kitaro v zasedbi igral Ivan Krall, sicer član The Patti Smith Group. Bil je tudi v glasbeni zasedbi, ki je z Iggyem Popom posnela album Soldier. V tej zasedbi je baskitaro igral igral tudi Glen Matlock iz skupine Sex Pistols. Pitolsi in Pankrti pa so oboji preigravali Popovo skladbo No Fun, himno brezizhodnosti, ki je tudi dala naslov prvencu Pankrtov Dolgcajt. In s to skladbo se je Pankrtom na odru pridružil znameniti punker, ki so ga spoznali pred 20 leti, ko so skupaj nastopili v hali Tivoli. Nato pa so sledile tri največje punk himne skupine Sex Pistols, in sicer Pretty Vacant, Anarchy in UK ter God Save The Queen, ki so jo Pankrti na svojem prvem koncertu zaigrali kot God Save The King.

Sicer bi bilo hinavsko govoriti, da se Pankrtom leta ne poznajo, vendar so glede na okoliščine pripravili več kot zadovoljiv koncert, ki sicer ni imel velike uglajenosti in prefinjenosti, je pa imel pravi punk rockovski naboj z vsemi napakami hkrati in ravno to ga dela žlahtnega, pravega in krvavega.

Lovšin je tudi prijel za orglice v himni revoluciji Totalna revolucija ter nato odpel še himno »najlepšemu mestu na svetu« Lublana je bulana z nadaljevanjem Zvečer v mesto. Uradni del koncerta se je nadaljeval himnočno in končal z izvedbo ode rocku - Osmi dan, ki jo je veličastno odpelo vse občinstvo. V dveh dodatkih pa je tako sodelovanje imela le še njihova različica italijanske revolucionarne proletarske himne Bandiera Rossa, nato pa so se poslovili s Tko to mora biti zdaj.

Pankrti so povsem solidno obeležili visok jubilej, ki je premogel ravno pravo mero organiziranosti in anarhije, prefinjenosti in grobosti.