Svoboda izražanja v negotovih časih

Spletni globalni koncert se je začel ob 21. uri, med nastopajočimi Herbie Hancock, Marcus Miller, John McLaughlin in Dianne Reeves.

Objavljeno
30. april 2020 08.00
Posodobljeno
30. april 2020 20.56
Unesco je 30. april razglasil za mednarodni dan jazza na pobudo slavnega pianista Herbieja Hancocka. Foto Reuters
Leta 2011 je Unesco na pobudo pianista Herbieja Hancocka 30. april razglasil za dan jazza. Danes torej slavimo glasbo, ki briše meje, spodbuja medkulturni dialog, aktivno deluje v boju za človekove pravice, predvsem pa časti svobodo in svobodno izražanje. Svoj dan jazzisti vsako leto zaznamujejo z večdnevnim slavjem, vsakič v drugi državi. Letos bi dogodek moral gostiti Cape Town, a bodo zaradi novega koronavirusa praznovanje improvizirali na spletu. Navsezadnje je improvizacija osnovna sestavina jazza.

»Oboroženi z optimizmom, potrpežljivostjo in po milosti bomo te izzive premagali skupaj, kot družine, skupnosti, države, in stopili v močnejši, združen svet. Kot še nikoli prej je pomembno, da se povežemo in skupaj razširimo etiko globalnega jazzovskega gibanja ter izkoristimo ta dan, da se v teh negotovih in osamljenih časih človeštvo spet poveže,« je v poslanici zapisal Herbie Hancock, pobudnik in organizator Mednarodnega dneva jazza ter Unescov ambasador dobre volje za medkulturni dialog.
Po Sydneyju in Melbournu, Sankt Peterburgu, Havani, Washingtonu, Parizu, Osaki in Istanbulu bi moral biti danes veliki koncert v Cape Townu, svetovna zdravstvena kriza pa ga je pregnala na splet.

image
Z desne Jure Pukl, Herbie Hancock in Melissa Aldana. Foto Osebni Arhiv
Slovenski saksofonist Jure Pukl se je jazzovskega slavja pred tremi leti udeležil v Havani na Kubi. »Ne gre toliko za festival, kot bolj za dogodek, ki pa resda traja tri dni. Skupine so izbrali načrtno in povezali med sabo različne glasbenike, torej ne gre za obstoječe bande. Velik poudarek je bil tudi na lokalni sceni. Veliko smo se družili s kubanskimi glasbeniki, ki so se zbirali pred hotelom Nacional, kjer smo živeli. To je najbolj znamenit kubanski hotel, v katerem na steni visi tudi Titova slika. Domačini so nas prav lepo sprejeli in skupaj smo hodili na koncerte, posebej mi je v spominu ostal koncert Los Van Van. Sicer pa so se čez dan vrstili pogovori, okrogle mize, javni intervjuji... Vzdušje je bilo zelo sproščeno in Havana je bila zagotovo prostor, kjer človek lahko sreča svoje idole in z njimi sproščeno pokramlja.«


Pester program, ki so ga glasbeniki časovno zastavili prijazno do uporabnikov po svetu, bo mogoče spremljati na spletni strani www.jazzday.com. Po naši uri se bo začel opoldne, ko se bodo zvrstili večjezična predavanja, pogovori, tečaji in ustvarjalne delavnice za otroke. Spletne lekcije igranja na inštrument bosta na primer nudila pianist Danilo Pérez (v španščini) in saksofonist Igor Butman (v ruščini), otrokom bo približala jazz pevska diva Dee Dee Bridgewater (v francoščini). Dogodke in pogovore bo povezoval priznani ameriški jazzovski novinar in publicist Nate Chinen.

image
Tudi mlada grammyjevka Cécile McLorin Salvant bo pela ob mednarodnem dnevu jazza. Foto arhiv Celebrity Series of Boston


Ob 21. uri po našem času bo na vrsti gala spletni koncert, na katerem bomo lahko ob omenjenih prisluhnili številnim legendam, kot so John McLaughlin, John Scofield, Dianne Reeves, Marcus Miller, ter mladim zvezdam, kot sta Ben Williams in Cécile McLorin Salvant, pridružil se jim bo tudi klasični pianist Lang Lang.

image
V pogovoru, ki ga bo danes na spletu moderiral jazzovski novinar Nate Chinen, bo sodeloval tudi priljubljeni basist Marcus Miller. Foto Thierry Dubuc


image
Bogdan Benigar. Foto Jože Suhadolnik

Jazz festival Ljubljana bo

»Ob svetovnem dnevu jazza lahko z veseljem sporočim, da bomo v Cankarjevem domu izvedli 61. Jazz festival Ljubljana, in sicer, kot najavljeno, od 17. do 20. junija. Program in način izvedbe bomo sporočili do sredine maja. Nastopilo bo sedem slovenskih zasedb in mnoge tuje. Tako bo festival tudi v drugačnih razmerah in pogojih izvedbe ohranil mednarodni značaj.«
Bogdan Benigar, direktor Jazz festivala Ljubljana

 

Pet dni v tednu za jazz


Ob mednarodnem dnevu jazza je statistični urad pripravil pregled stanja te zvrsti pri nas. Podatki, ki so jih zbrali v okviru statistike odrske dejavnosti v kulturnih ustanovah, so pokazali, da smo leta 2018 pri nas lahko prisluhnili 262 koncertom jazza in improvizirane glasbe. Imeli smo torej pet jazzovskih koncertov na teden. Med njimi je bilo 57 odstotkov koncertov v lastni produkciji in 43 odstotkov organiziranih v koprodukciji oziroma gostujočih koncertov. Vse dogodke skupaj je obiskalo okoli 40.500 ljubiteljev jazza.

Sicer, so ugotovili na statističnem uradu, koncerti jazza in improvizirane glasbe predstavljajo le šest odstotkov koncertov pri nas, saj je bilo v slovenskih kulturnih ustanovah leta 2018 izvedenih 4170 koncertov različnih glasbenih zvrsti, kar je približno 80 na teden ali 11 na dan. Med temi je bilo največ koncertov zborovske in vokalne glasbe – kar 28 odstotkov.

image
Jazz v Sloveniji.

 

Večinoma avtorska izvirna glasba


Vse koncerte vseh glasbenih zvrsti je obiskalo 1,1 milijona poslušalcev; od teh je bilo ljubiteljev jazza in improvizirane glasbe okoli 4 odstotke. Koncerte jazzovske glasbe je tistega leta priredilo 27 kulturnih ustanov. Na vsakem od teh koncertov je bilo povprečno 154 obiskovalcev. (Za primerjavo: na vsakem koncertu popularne in zabavne glasbe je bilo povprečno 339 obiskovalcev.) To je torej resda najnižje povprečno število obiskovalcev, a za jazz to ni malo, saj, kot vedo tudi na statističnem uradu, je »to glasba za izbrane okuse«.

Na koncertih jazza in improvizirane glasbe so pred dvema letoma glasbeniki izvedli 298 del. Skoraj polovico (49 odstotkov) del so prispevali slovenski avtorji. Kar 80 odstotkov izvedenih del so bile novitete oziroma novi projekti z avtorsko izvirno glasbo. Ponovitev del iz prejšnjih sezon je bilo torej le 20 odstotkov, so pokazali podatki.

image
Simon Kenda. Foto Marko Serafimovič

Jazz Cerkno morda jeseni

Direktorja zavoda Jazz Cerkno in programskega vodjo festivala Simona Kendo je pandemija ujela sredi priprav na 25. festival Jazz Cerkno, ki bi moral biti med 21. in 23. majem. Z nami je delil to izkušnjo:
»V začetku marca smo najavili program, pilili smo še zadnje podrobnosti bogatega spremljevalnega programa, ko se je pokazalo, da zaradi nastale situacije izvedba festivala maja ne bo mogoča. Ostali smo v stiku z nastopajočimi na festivalu, in ker so ti letos v večini iz Evrope in niso vezani na turneje, smo se v začetku aprila odločili, da bomo festival s čim manj spremembami poskusili izvesti v začetku jeseni.
V tej situaciji je najtežja negotovost, predvsem to, da že od začetka razglasitve epidemije ni otipljivih informacij o trajanju ukrepov in prihodnosti. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami, ki so ukrepe napovedale za določeno obdobje, pa jih potem recimo podaljšale, tega v Sloveniji ni bilo. Zato smo morali pri odločitvah o naših dogodkih precej improvizirati.
Poleg tega ves čas visi v zraku tudi višina sofinanciranja našega celoletnega programa od ministrstva za kulturo in lokalne skupnosti, tako bomo lahko konkretne odločitve o datumu festivala in programu sprejeli šele, ko bo to znano.
Z omejitvijo delovanja smo se tudi mi prilagodili stanju. Odločili smo se, da bomo nekatere naše pretekle programske vsebine in posnetke koncertov ponudili na spletu.
Nekatere dejavnosti načrtujemo tudi v prvotnem majskem datumu festivala. Sicer pa upam, da bo ta poudarek na spletni konzumaciji glasbenih vsebin aktualen le v času trajanja omejitev, po tem pa se bo občinstvo vrnilo pod koncertne odre. Konec koncev spletne vsebine ne morejo nadomestiti koncertov, sploh v jazzu, improvizirani glasbi in nasploh v glasbah, v katerih so neposreden stik z občinstvom, prizoriščem ter druženje izjemno pomembni.«


image
Vokalistka Dee Dee Bridgewater bo v spletni delavnici jazz približala otrokom. Foto Primož Zrnec