Leta 2011 je Unesco na pobudo pianista Herbieja Hancocka 30. april razglasil za dan jazza. Danes torej slavimo glasbo, ki briše meje, spodbuja medkulturni dialog, aktivno deluje v boju za človekove pravice, predvsem pa časti svobodo in svobodno izražanje. Svoj dan jazzisti vsako leto zaznamujejo z večdnevnim slavjem, vsakič v drugi državi. Letos bi dogodek moral gostiti Cape Town, a bodo zaradi novega koronavirusa praznovanje improvizirali na spletu. Navsezadnje je improvizacija osnovna sestavina jazza.

»Oboroženi z optimizmom, potrpežljivostjo in po milosti bomo te izzive premagali skupaj, kot družine, skupnosti, države, in stopili v močnejši, združen svet. Kot še nikoli prej je pomembno, da se povežemo in skupaj razširimo etiko globalnega jazzovskega gibanja ter izkoristimo ta dan, da se v teh negotovih in osamljenih časih človeštvo spet poveže,« je v poslanici zapisal Herbie Hancock, pobudnik in organizator Mednarodnega dneva jazza ter Unescov ambasador dobre volje za medkulturni dialog.
Po Sydneyju in Melbournu, Sankt Peterburgu, Havani, Washingtonu, Parizu, Osaki in Istanbulu bi moral biti danes veliki koncert v Cape Townu, svetovna zdravstvena kriza pa ga je pregnala na splet.



Pester program, ki so ga glasbeniki časovno zastavili prijazno do uporabnikov po svetu, bo mogoče spremljati na spletni strani www.jazzday.com. Po naši uri se bo začel opoldne, ko se bodo zvrstili večjezična predavanja, pogovori, tečaji in ustvarjalne delavnice za otroke. Spletne lekcije igranja na inštrument bosta na primer nudila pianist Danilo Pérez (v španščini) in saksofonist Igor Butman (v ruščini), otrokom bo približala jazz pevska diva Dee Dee Bridgewater (v francoščini). Dogodke in pogovore bo povezoval priznani ameriški jazzovski novinar in publicist Nate Chinen.



Ob 21. uri po našem času bo na vrsti gala spletni koncert, na katerem bomo lahko ob omenjenih prisluhnili številnim legendam, kot so John McLaughlin, John Scofield, Dianne Reeves, Marcus Miller, ter mladim zvezdam, kot sta Ben Williams in Cécile McLorin Salvant, pridružil se jim bo tudi klasični pianist Lang Lang.




 

Pet dni v tednu za jazz

Ob mednarodnem dnevu jazza je statistični urad pripravil pregled stanja te zvrsti pri nas. Podatki, ki so jih zbrali v okviru statistike odrske dejavnosti v kulturnih ustanovah, so pokazali, da smo leta 2018 pri nas lahko prisluhnili 262 koncertom jazza in improvizirane glasbe. Imeli smo torej pet jazzovskih koncertov na teden. Med njimi je bilo 57 odstotkov koncertov v lastni produkciji in 43 odstotkov organiziranih v koprodukciji oziroma gostujočih koncertov. Vse dogodke skupaj je obiskalo okoli 40.500 ljubiteljev jazza.

Sicer, so ugotovili na statističnem uradu, koncerti jazza in improvizirane glasbe predstavljajo le šest odstotkov koncertov pri nas, saj je bilo v slovenskih kulturnih ustanovah leta 2018 izvedenih 4170 koncertov različnih glasbenih zvrsti, kar je približno 80 na teden ali 11 na dan. Med temi je bilo največ koncertov zborovske in vokalne glasbe – kar 28 odstotkov.


 

Večinoma avtorska izvirna glasba

Vse koncerte vseh glasbenih zvrsti je obiskalo 1,1 milijona poslušalcev; od teh je bilo ljubiteljev jazza in improvizirane glasbe okoli 4 odstotke. Koncerte jazzovske glasbe je tistega leta priredilo 27 kulturnih ustanov. Na vsakem od teh koncertov je bilo povprečno 154 obiskovalcev. (Za primerjavo: na vsakem koncertu popularne in zabavne glasbe je bilo povprečno 339 obiskovalcev.) To je torej resda najnižje povprečno število obiskovalcev, a za jazz to ni malo, saj, kot vedo tudi na statističnem uradu, je »to glasba za izbrane okuse«.

Na koncertih jazza in improvizirane glasbe so pred dvema letoma glasbeniki izvedli 298 del. Skoraj polovico (49 odstotkov) del so prispevali slovenski avtorji. Kar 80 odstotkov izvedenih del so bile novitete oziroma novi projekti z avtorsko izvirno glasbo. Ponovitev del iz prejšnjih sezon je bilo torej le 20 odstotkov, so pokazali podatki.