The Who - Epitaf neke skupine nekemu obdobju
Po trinajstih letih nov album britanske rock zasedbe
Odpri galerijo
The Who sta le še pevec Roger Daltrey in kitarist Pete Townshend. Foto Bradley Kanaris
Skupina The Who je ena od najvplivnejših rock skupin vseh časov, ki ni sledila pričakovanjem, temveč svoji poti, polni obvozov. Zato tudi ni s hipnotično hitrostjo nizala albumov, temveč jih je izdajala preudarno. Pred kratkim so po trinajstih letih izdali presenetljivo energičen in smiseln album, ki so ga poimenovali preprosto Who.
Zasedba je nastala v Londonu leta 1964 v postavi Roger Daltrey (glas), Pete Townshend (kitara, glas), John Entwistle (baskitara) in Keith Moon (bobni). V tej postavi so ustvarili vrsto vrhunskih skladb in prodali več sto milijonov izvodov albumov. Ko sta umrla ključna člana zasedbe, Moon in Entwistle, sta se preostala odločila za nadaljevanje glasbene kariere, podobno se je zgodilo s skupino Queen po smrti Freddieja Mercuryja, zasedba Led Zeppelin pa je po smrti bobnarja Johna Bonhama prenehala delovati.
Aktualno izdajo sta, podobno kot prejšnji album Endless Wire iz leta 2006, posnela Roger Daltrey in Pete Townshend s pomočjo drugih glasbenikov. V studiu se jima je pridružilo kar 18 glasbenikov in glasbenic, med drugimi člana njune stalne koncertne zasedbe, bobnar Zak Starkey, sicer sin Ringa Starra, ter kitarist Simon Townshend, mlajši Petov brat, ki je tokrat sodeloval na tolkalih.
Na albumu Who je enajst novih skladb, s katerimi zasedba povzema celotno kariero, na njem je obilo citatov iz njihove kariere, temu ustreza tudi ovitek. Vsekakor se avtorji pesmi My Generation z verzom »upam, da bom umrl, preden bom ostarel« zavedajo, da verjetno tudi oni ne bodo večno živeli. Tako je album svojevrsten epitaf obdobju, ko je bilo na glasbenem polju še marsikaj mogoče. Precej več kot zdaj. Gotovo je skupina The Who prevrednotila rock'n'roll, še posebej z dvema veličastnima rock operama, Tommy, ki govori o fenomenu superzvezdništva, ter Quadrophenia, zgodba o odraščanju v okviru mladostniških subkultur, v tem primeru modov, ki so se radi pretepali z rockerji. Obe rock operi sta tudi uspešna filma ter muzikala.
Townshend je nov album napovedal z besedami, da bo ta vseboval »temačne balade, težke rockovske pesmi, eksperimentalno elektroniko, vzorčenje ter seveda whojevske skladbe, v katerih kitara dela yanga-danga«. Tudi tokrat sta Daltrey in Townshend svoje dele snemala ločeno.
Album Who je napovedal singel Ball and Chain, ki je na novo posneta pesem Guantanamo iz leta 2015 s kompilacije Truancy: The Very Best of Pete Townshend. V njej so se lotili zdaj že nekoliko pozabljene in spregledane usode zapornikov ZDA na Kubi, v zaporniškem taborišču, kjer zunaj zakonskih uzanc zadržujejo osebe, ki jih ZDA sumijo terorizma. Sledila sta singla All This Music Must Fade in I Don't Wanna Get Wise.
Album Who ima v deluxe različici še štiri pesmi. Med njimi je kar nekaj zanimivosti. Got Nothing to Prove je demo posnetek iz leta 1966. Njihov takratni producent in menedžer Kit Lambert je presodil, da je ne bodo objavili, ker naj bi imela premalo čustvenega naboja. Pesem Sand je prav tako demo posnetek iz istega leta in je doslej izšla le na Japonskem kot dodaten posnetek na njihovem takratnem albumu.
Če je ta album tudi epitaf skupine The Who, je narejen častno, brez patetike, poln energije ter angažiranih sporočil, ki so jih člani zasedbe vedno premišljeno pošiljali v svet.
Zasedba je nastala v Londonu leta 1964 v postavi Roger Daltrey (glas), Pete Townshend (kitara, glas), John Entwistle (baskitara) in Keith Moon (bobni). V tej postavi so ustvarili vrsto vrhunskih skladb in prodali več sto milijonov izvodov albumov. Ko sta umrla ključna člana zasedbe, Moon in Entwistle, sta se preostala odločila za nadaljevanje glasbene kariere, podobno se je zgodilo s skupino Queen po smrti Freddieja Mercuryja, zasedba Led Zeppelin pa je po smrti bobnarja Johna Bonhama prenehala delovati.
Aktualno izdajo sta, podobno kot prejšnji album Endless Wire iz leta 2006, posnela Roger Daltrey in Pete Townshend s pomočjo drugih glasbenikov. V studiu se jima je pridružilo kar 18 glasbenikov in glasbenic, med drugimi člana njune stalne koncertne zasedbe, bobnar Zak Starkey, sicer sin Ringa Starra, ter kitarist Simon Townshend, mlajši Petov brat, ki je tokrat sodeloval na tolkalih.
The Who
Who
Polydor
Who
Polydor
Na albumu Who je enajst novih skladb, s katerimi zasedba povzema celotno kariero, na njem je obilo citatov iz njihove kariere, temu ustreza tudi ovitek. Vsekakor se avtorji pesmi My Generation z verzom »upam, da bom umrl, preden bom ostarel« zavedajo, da verjetno tudi oni ne bodo večno živeli. Tako je album svojevrsten epitaf obdobju, ko je bilo na glasbenem polju še marsikaj mogoče. Precej več kot zdaj. Gotovo je skupina The Who prevrednotila rock'n'roll, še posebej z dvema veličastnima rock operama, Tommy, ki govori o fenomenu superzvezdništva, ter Quadrophenia, zgodba o odraščanju v okviru mladostniških subkultur, v tem primeru modov, ki so se radi pretepali z rockerji. Obe rock operi sta tudi uspešna filma ter muzikala.
Brez patetike
Townshend je nov album napovedal z besedami, da bo ta vseboval »temačne balade, težke rockovske pesmi, eksperimentalno elektroniko, vzorčenje ter seveda whojevske skladbe, v katerih kitara dela yanga-danga«. Tudi tokrat sta Daltrey in Townshend svoje dele snemala ločeno.
Album Who je napovedal singel Ball and Chain, ki je na novo posneta pesem Guantanamo iz leta 2015 s kompilacije Truancy: The Very Best of Pete Townshend. V njej so se lotili zdaj že nekoliko pozabljene in spregledane usode zapornikov ZDA na Kubi, v zaporniškem taborišču, kjer zunaj zakonskih uzanc zadržujejo osebe, ki jih ZDA sumijo terorizma. Sledila sta singla All This Music Must Fade in I Don't Wanna Get Wise.
Album Who ima v deluxe različici še štiri pesmi. Med njimi je kar nekaj zanimivosti. Got Nothing to Prove je demo posnetek iz leta 1966. Njihov takratni producent in menedžer Kit Lambert je presodil, da je ne bodo objavili, ker naj bi imela premalo čustvenega naboja. Pesem Sand je prav tako demo posnetek iz istega leta in je doslej izšla le na Japonskem kot dodaten posnetek na njihovem takratnem albumu.
Če je ta album tudi epitaf skupine The Who, je narejen častno, brez patetike, poln energije ter angažiranih sporočil, ki so jih člani zasedbe vedno premišljeno pošiljali v svet.
Ovitek albuma Who
Ovitek je oblikoval pop umetnik Peter Blake, ki je naredil tudi ovitek za album zasedbe Face Dances ter enega od najbolj znanih ovitkov na svetu, Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Gre za sestavljanko 25 kvadratkov, kjer so trije na sredini namenjeni besedi WHO. Na drugih 22 je vse, kar jih je oblikovalo: zastava Velike Britanije, dvojni avtobus, spomin na singel Magic Bus iz leta 1968 ter znak Kraljevih zračnih sil. Tu so še prebranec, spomin na ovitek njihovega albuma The Who Sell Out album iz leta 1967 ter seveda fliper, poklon Tommyju in skladbi Pinball Wizard iz leta 1969. Vidimo poster za album The Kids Are Alright, skuter kot spomin na ovitek albuma Quadrophenia iz leta 1973 ter kasetni ovitek albuma Face Dances iz leta 1981. Stripovska junaka Batman in Robin sta spomin na njihov pri EP Ready, Steady, Who iz leta 1966. Glasbenik Chuck Berry in boksar Mohamed Ali sta bila njihova velika vzornika. Prometni znak za obvoz (Detour) je naslov četrte pesmi na tem albumu, kakor tudi spomin na eno od prejšnjih imen skupine, The Detours.
Ovitek je oblikoval pop umetnik Peter Blake, ki je naredil tudi ovitek za album zasedbe Face Dances ter enega od najbolj znanih ovitkov na svetu, Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Gre za sestavljanko 25 kvadratkov, kjer so trije na sredini namenjeni besedi WHO. Na drugih 22 je vse, kar jih je oblikovalo: zastava Velike Britanije, dvojni avtobus, spomin na singel Magic Bus iz leta 1968 ter znak Kraljevih zračnih sil. Tu so še prebranec, spomin na ovitek njihovega albuma The Who Sell Out album iz leta 1967 ter seveda fliper, poklon Tommyju in skladbi Pinball Wizard iz leta 1969. Vidimo poster za album The Kids Are Alright, skuter kot spomin na ovitek albuma Quadrophenia iz leta 1973 ter kasetni ovitek albuma Face Dances iz leta 1981. Stripovska junaka Batman in Robin sta spomin na njihov pri EP Ready, Steady, Who iz leta 1966. Glasbenik Chuck Berry in boksar Mohamed Ali sta bila njihova velika vzornika. Prometni znak za obvoz (Detour) je naslov četrte pesmi na tem albumu, kakor tudi spomin na eno od prejšnjih imen skupine, The Detours.
