Tiskane izdaje
Sinočnji razprodani koncert malijske zasedbe glasbenikov z begunskimi in uporniškimi izkušnjami v ljubljanskem Kinu Šiška je bil poseben večer, ko so občinstvo in nastopajoči postali eno.
Uvodoma je občinstvo očarala že domača zasedba Širom, ki jo sestavljajo večinštrumentalisti Iztok Koren (bendžo, tristrunski bendžo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon, zvočila), Ana Kravanja (violina, viola, ribab, cünbüs, balafon, ngoma boben, mizmar, zvočila, glas) in Samo Kutin (lira, balafon, enostrunski bas, obročni bobni, brač, gongoma, mizmar, zvočila, glas). To je ena naših najbolj intrigantnih zasedb, ki vzbuja veliko pozornost na evropskih odrih glasb sveta s svojo izmišljeno ljudsko glasbo.
Malijsko zasedbo Tinariwen, ki prihaja iz severnega dela te velike države, sestavljajo Tuaregi, ki so pobegnili pred nasiljem vladnih sil z juga v različna begunska taborišča v sosednjih državah. Čeprav se je zasedba kasneje vrnila v Mali, pa je zadnji album, ki ga predstavlja na tokratni evropski turneji, posnela na jugu Maroka. Zasedbo je v begunskem taborišču Tamanrasset v Alžiriji leta 1979 ustanovil kitarist in pevec Ibrahim Ag Alhabib, potomec uporniških staršev.
Tinariwen
foto Jože Suhadolnik
S svojim mehkim bluesom, ki je lahkoten kot peščene sipine Sahare, kjer je glasba nastala, so zlahka popeljali ljubljansko občinstvo v neko vzporednost. Čeprav to ni nič kaj veliko razumelo besedil pesmi, ki pojejo o potovanjih, o domotožju, o preganjanju in o nesrečni usodi republike saharske rose − nepriznani državi Azawad, ki so jo Tuaregi leta 2012 vzpostavili na severu Malija. Ker pa so nato tja vdrli islamisti iz Libije, ki so jo Združene države Amerike pahnile v kaos, so posledično malijske državne vojaške sile ob podpori nekdanje države kolonizatorice Francije tam naredile neki začasen red.
Usoda Tuaregov, ki se borijo na tem območju za svobodo še iz obdobja francoske kolonije, je še vedno negotova. Od tod tudi toliko otožnosti v glasbi zasedbe, ki je postavila dejanski model sodobnega saharskega blues rocka in ga popeljala v svet. Mogoče je Ali Farka Toure res največji izvajalec puščavskega bluesa, vendar so Tinariwen njegovi angažirani politični predstavniki, ki imajo precej pomladka. Med drugim tudi izvrstno mlajšo zasedbo Tamikrest, ki je že nekajkrat nastopila v Ljubljani.
Sedemčlanska zasedba, ki jo vodi Ibrahim Ag Alhabib, je sinoči preigrala pesmi z novega albuma Elwan (Sloni). Alhabib je sicer nekaj pesmi izvedel kot osrednja figura nastopa, vendar se je pri tem izmenjeval s še dvema članoma. Medtem pa je tako kot drugi poskrbel za zanimive koreografije in skupaj z drugimi člani tudi za nekaj plesnih korakov in koreografij. Vsekakor pa se je občinstvo že od samega začetka predalo opojnosti njihove glasbe in si tako na koncu izborilo še daljši dodatek.
