Tomaž Pengov - Poklon liričnemu samospevcu

Album in koncert ob sedemdeseti obletnici rojstva prvega slovenskega kantavtorja

Objavljeno
24. oktober 2019 09.00
Posodobljeno
24. oktober 2019 09.19
Tomaž Pengov je bil unikatna glasbena pojava. Foto Matej Družnik
Leta 1973 so bila Odpotovanja, prvenec Tomaža Pengova, prvi neodvisni kantavtorski album v takratni Jugoslaviji. V počastitev 70. obletnice njegovega rojstva so v okviru Prvega programa ­Radia Slovenija pripravili projekt Kamor greš …, ki je obsegal ­posebne radijske oddaje o njegovem življenju in delu. Izšel je tudi dvojni album z istim naslovom, ki ga bodo v živo predstavili danes ob 19.30 v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu.

Nastopila bo zasedba David in ukradeno pero, ki jo vodi pianist David Trebižan, ob njem nastopajo pevec Metod Banko, tolkalist Sergej Ranđelović - Runjoe, trobentač Tomaž Gajšt, skladateljica Bojana Šaljić Podešva in godalni trio. Zasedba bo predstavila enajst Pengovovih pesmi, ki so izšle na prvi plošči dvojnega albumu Kamor greš … (ZKP RTV Slovenija). Na drugi plošči je izšel posnetek koncerta Tomaža Pengova, ki ga je leta 1994 v klubu K4 produciral glasbeni urednik Jane Weber, ko je nastopil pred legendarnim ameriškim kantavtorjem Townesom Van Zand­tom. Nocojšnje druženje bodo kot gostje obogatili Višnja Fičor in člani po štiridesetih letih obujene zasedbe Salamander Bogdana Herman, Milan Dekleva, Jerko Novak, Lado Jakša in Božo Ogorevc.

image
Saksofonist Lado Jakša, avtorica projekta Teja Klobčar in pevec Metod Banko so obudili spomine na našega prvega kantavtorja. Foto Matej Družnik


Avtorica projekta Kamor greš … Teja Klobčar je povedala, da je kot raziskovalka slovenske kantavtorske scene velikokrat naletela na ime Tomaža Pengova, saj je bil kot glasbeni pionir zgled številnim glasbenikom. Saksofonist Lado Jakša, član zasedbe Salamander, v kateri je Pengov začel glasbeno kariero, je dodal, da so se v skupini Salamander pogovarjali o bistvenih stvareh, na primer kako povezati v celoto zvok in tišino. »Tomaž je bil res mojster, znal se je umiriti, da ni bilo preveč tonov, ter zagotoviti navdihujoče razmerje med vsebino in zvokom. Imel je prav posebno senzibilnost in je vedel, kdaj je bilo česa preveč, ne le glede dinamike, temveč tudi glede gostote zvokov in besed.«

Metod Banko, pevec, ki je ob spremljavi zasedbe David in ukradeno pero odpel enajst Pengovovih pesmi, je dejal, da so ga njegova Odpotovanja povsem prevzela. »Da sem lahko odpel njegove pesmi, si štejem v veliko čast.« Teja Klobčar, voditeljica na Prvem programu Radia Slovenija, je pojasnila, da se je projekt začel z zamislijo, da bi Pengovu za rojstni dan posvetila nekaj več radijskega časa. »Ker imam oddajo o kantavtorjih, sem pomislila, da si zasluži cikel oddaj, v katerem bi naredili temeljitejši pregled. K sodelovanju sem povabila sedem ljudi, ki so ga zelo dobro poznali, tako osebno kot glasbeno. Z njihovo pomočjo sem dobila sedem pogledov nanj. Sama sem skušala ostati nevtralna in njihove pripovedi povezati v celoto. Doslej so o Pengovu praviloma razpravljali zgolj z enega zornega kota. Tokrat mi je uspelo narediti bolj oprijemljivo podobo njega kot človeka, njegove glasbe in poezije.«

Zanimalo nas je tudi, kako je potekalo sodelovanje Pengova z zasedbo Salamander, ki je veljala za prijateljsko glasbeniško-boemsko tolpo. »Brez tega tudi danes ne gre,« je v smehu pojasnil Jakša. »V zasedbi Salamander so se sestavili pravi navdihi, na sestankih te tolpe smo se skušali uglasiti v neko skupno veselje pri dajanju zvoka in Tomaževih besedil. Tokrat smo dodali besedila Milana Dekleve.« Salamander so sestavljale močne glasbene osebnosti, kar je lahko tudi težava, vendar je Jakša pojasnil, da v njihovem primeru ni bilo tako, ne takrat ne zdaj. »Obratno je. Prepuščeni smo skupnemu navdihu, zato je sodelovanje ena sama radost.«
 

​»Kantavtorska glasba je spet popularna«


Metoda Banka smo vprašali, koliko je nihal med Pengovovo in lastno interpretacijo pesmi. »Med snemanji sem ugotovil, da je zelo zahtevno nadgraditi njegove pesmi z novimi interpretacijami, da bi šlo vsaj enako intenzivno naprej. Med snemanjem sem doživel preboj v smislu interpretacije. Njegove skladbe so precej odprte, z glasbeniki smo morali najti skupno linijo. Vedno me je zanimala poezija in njena interpretacija, kajti pri tem gre še bolj za osebno noto, ker je več metafor. Interpretacija je zahtevnejša, treba je najti najbolj čisto linijo in iskrenost.«

Davida Trebižana in Metoda Banka so povabili k sodelovanju, ker sta na Festivalu slovenskega šansona nastopila z interpretacijo poezije. Pengovove skladbe so uglasbena poezija, zato so iskali nekoga, ki se bo znal približati tej poeziji in jo začutiti. »Metod zna svari tudi povedati, ne le zapeti, in je v pes­mih zlahka prehajal med petjem in govorom. In tako še močneje približal Pengovovo poezijo poslušalcem,« je prepričana avtorica projekta.

Leta 2007 se nam je Tomaž Pengov med intervjujem potožil, da njegove pesmi redko vrtijo na radiu. Zato nas je zanimalo, ali je zdaj kaj drugače. »Z novejšimi generacijami se je precej obrnilo, saj je kantavtorska glasba spet bolj popularna. Tomaža Pengova so recimo primerjali s Tomažem Domiceljem in drugimi kantavtorji, ki so bili precej bolj popularni, vendar Pengovova glasba ni spadala v ta okvir. Sicer pa mi, glasbeni uredniki, precej po lastni presoji izbiramo sezname pesmi za predvajanje. Jaz kantavtorjem namenjam zelo veliko prostora in tudi Tomažu Pengovu. Ga pa ne postavljam nad druge, ker so vsi vredni pozornosti,« je pojasnila Teja Klobčar.
 

Esenca Pengovove glasbe


Pengov je bil izvrsten lirik ter mojster igranja 12-strunske kitare in lutnje. Zdi se, da je njegovo inštrumentalno delo nekoliko zasenčeno v primerjavi z besedilnim. Jakša se je strinjal s tem. »To je res. Na eni od nedavnih vaj Salamandra smo se o tem pogovarjali, kako je znal harmonsko podlago, ki sicer ni bila komplicirana, tako postaviti, da je zvenel samosvoje in izvirno. Lahko ga postavimo ob bok Leonardu Cohenu, Bobu Dylanu in podobnim. Z enostavnimi sredstvi je znal doseči izčiščeno kombinacijo akordov, jo nadgraditi z melodiko, lastnim načinom igranja in poezijo.«

Prvi obsežni projekt obdelave Pengovovih pesmi je leta 2014 izvedla Polona Kasal z drznim albumom Na cesti, ki je izšel s poudarkom na elektroniki. Metod Banko je pojasnil, da je bilo njihovo vodilo drugačno. »Glavni inštrument je klavir z dodano trobento in vokali. Glasbeno vodilo je bilo ohraniti Pengovovo esenco, »pengovskost«, ta posebni izvajalski občutek, ki ga je dajal kot samospevec, kakor si je rad pravil. Njegove pesmi so na neki način samospevi.«

Kmalu po smrti Tomaža Pengova je bil v Kinu Šiška spominski koncert, na katerem so njegove pesmi interpretirali različni izvajalci. S tem so zaživele več živ­ljenj. Teja Klobčar je obljubila, da bo nocojšnji koncert drugačen. »Koncert Hommage Pengov je bil obračanje k Pengovu, ker je bil kmalu po njegovi smrti. Iz vseh izvedb, še posebej glasbenikov, ki so ga zelo dobro poznali, veje veliko bolečine in žalosti. Z našim koncertom si želimo narediti korak naprej in pokazati, kako se je bistvo njegove glasbe, njegovih pesmi, zasidralo v našem prostoru, v naši glasbi. Tako priredbe pesmi zasedbe David in ukradeno pero kot skupina Salamander ponujajo esenco njegove glasbe, ki se preobrazi v nekaj novega. Čeprav Tomaža Pengova ni več med nami, njegova glasba živi naprej v drugačnih oblikah in v njej lahko vsakdo najde nekaj zase.«

Tomaž Pengov (1949–2014)
Rodil se je v Ljubljani 29. septembra 1949, umrl na Golniku 10. februarja 2014, vmes pa obogatil našo kulturno krajino z unikatnim umetniškim pristopom, ki je bil prvič opazen v presunljivi pesmi, ko je s skupino Mladi levi posnel balado Oda Ireni. Sledili so album Odpotovanja (1973), singel Napisi padajo/Črna pega čez oči (1978), trije studijski albumi (Pripovedi, 1988, Rimska cesta, 1992, Biti tu, 1996), koncertni album (Koncert, 2006), pesniška zbirka Dih (1993) in zvočna knjiga Drevo in zvezda (2011). Napisal je tudi nekaj glasbe za filme in gledališče ter leta 1997 za svoje delo prejel Ježkovo nagrado.