Tudi glasbeniki potrebujejo širše znanje

Odvetnica Urša Chitrakar bo nocoj v Sigicu predavala o avtorskih in sorodnih pravicah v glasbi
Fotografija: Urša Chitrakar, strokovnjakinja za področje avtorskega prava, meni, da umetniki pri nas slabo poznajo avtorski zakon in pravice, ki jih imajo.
Foto: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Urša Chitrakar, strokovnjakinja za področje avtorskega prava, meni, da umetniki pri nas slabo poznajo avtorski zakon in pravice, ki jih imajo. Foto: Uroš Hočevar

V okviru cikla predavanj Glasbeni­ posel, ki ga organizira Slovenski­ glasbenoinformacijski center ­(Sigic) v sodelovanju s Centrom za kreativnost Muzeja za oblikovanje in arhitekturo, bo ob 19. uri predavala odvetnica Urša Chitrakar.
 

Katera so najpogostejša napačna razumevanja avtorskih pravic?


Morda je najpogostejše zmotno prepričanje, da ni nič urejeno. To velikokrat slišim, vendar ni res. Sodoben zakon o avtorski pravici imamo od leta 1995, sicer pa je že prej pri nas obstajala zakonodaja o avtorskih pravicah.
Je pa še nekaj konkretnih reči, recimo, ljudje velikokrat mislijo, da če nimajo sklenjene pogodbe, dogovor ne velja, da niso upravičeni do plačila, kar seveda ni res. Vsaka uporaba avtorskega dela zahteva nadomestilo. Vsaka uporaba, ki ni izrecno dovoljena, je že kršitev pravice.
Prav tako je razširjeno prepričanje, da je tisto, kar je javno dostop­no na internetu, v prosti uporabi. Prav tako so nekateri zmotno prepričani, da če z uporabo tujega avtorskega dela ne zaslužijo, jim ni treba plačati nadomestila avtorju oziroma imetniku pravic.
 

S pojavom interneta in neznosne lahkotnosti kopiranja skorajda vsega ima vprašanje avtorskih pravic velikokrat različna ­tolmačenja.


Poleg večje možnosti širjenja avtorskih del se je povečala tudi možnost nenadzorovane uporabe. Zmožnost internetnega širjenja je omogočila lažjo dostopnost del in lahko spodbuja nadaljnjo ustvarjalnost, omogoča tudi enostavnejše, bolj množične ter težje nadzorljive kršitve avtorskih pravic. To je dvorezen meč, na eni strani je dobrodošlo, na drugi pa prinaša kopico težav z vidika avtorskega prava, ki je še vedno teritorialno. To pomeni, da je avtorsko delo varovano po pravu države, v kateri se izkorišča ali kjer se zgodi kršitev. V času interneta je to lahko zelo daleč od države, v kateri je avtor, zato je uveljavljanje avtorske pravice takoj lahko povezano s stroški.
 

V Evropski uniji vsaka država z lokalno zakonodajo poskrbi za avtorske pravice?


Na evropski ravni so nekatera področja avtorskega prava harmonizirana, kar pomeni, da obstaja vrsta direktiv, ki učinkujejo v vseh državah članicah Evropske unije. Kako so te implementirane v lokalno zakonodajo, je stvar vsake države posebej. Še vedno imamo 28 avtorskih zakonov, ki so glede nekaterih področij avtorskega prava delno usklajeni. To v praksi povzroča težave.

Urša Chitrakar: »Pravice iz ustvarjalnosti so ustavno zagotovljene in se uvrščajo med temeljne človekove pravice.«<br />
Foto: Voranc Vogel
Urša Chitrakar: »Pravice iz ustvarjalnosti so ustavno zagotovljene in se uvrščajo med temeljne človekove pravice.«
Foto: Voranc Vogel

 

Katere države imajo najbolj urejeno avtorskopravno zakonodajo ter prakso?


Urejena je povsod, kjer zakonodaja je. Kje jo najbolj dosledno izvajajo, pa nimam pregleda. Po občutku bi navedla Nemčijo, Veliko Britanijo … Najbolj učinkovita ureditev je predvsem v državah, v katerih so kazni oziroma posledice nedovoljene uporabe avtorskih pravic resne in učinkovite. V Združenih državah Amerike imajo že v zakonu določeno, kolikšna je minimalna odškodnina za kršitev avtorske pravice. To lahko sodišče poveča glede na okoliščine primera. To pomeni, da je bistveno enostavneje iztožiti odškodnino kot pri nas, kjer moraš najprej dokazovati, kakšno je običajno plačilo (za zakonito uporabo del), v kakšnih okoliščinah se je zgodila nedovoljena uporaba avtorskega dela, da dosežeš plačilo odškodnine.
 

Med katere pravice se uvršča avtorska pravica in kaj omogoča avtorju?


Pri nas je avtorska pravica ustavno zagotovljena kategorija. Pravice iz ustvarjalnosti so ustavno zagotov­ljene in se uvrščajo med temeljne človekove pravice. Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, ki jo sestavljajo moralna, materialna in druga upravičenja. Prvim v praksi rečemo moralne avtorske pravice, drugim materialne avtorske pravice in tretjim druge pravice avtorja.
Moralne pravice avtorju zagotav­ljajo, da je dosledno naveden kot avtor, da ne posegajo v njegovo delo, da spoštujejo njegovo delo. Materialne pravice avtorju omogočajo razpolaganje z avtorskim delom in jih lahko avtor odplačno prenaša naprej. Avtor torej s prenosom materialnih pravic dovoli uporabo svojega dela pod pogoji, ki jih je sam določil. Moralne pravice avtorju vedno ostanejo, lahko pa proda vse materialne pravice. V anglosaksonskih državah je ureditev drugačna, saj ne priznavajo moralnih pravic in zato avtorja niso dolžni navajati oziroma le pod določenimi pogoji. Tam lahko s pogodbo preneseš avtorsko pravico v celoti, z vsemi upravičenji, na nekoga drugega. Lahko jo preneseš tudi za vsa bodoča dela in vse vrste uporabe. Pri nas se avtor moralnim avtorskim pravicam ne more odpovedati, na primer v Angliji ali ZDA pa lahko.
Naš avtorski zakon je zelo naklonjen avtorjem. Ima vrsto pravil, ki ščitijo avtorje in jim pomagajo ter lajšajo njihov položaj. Žal to avtorji premalo poznajo.
 

Kaj morajo o tem vedeti glasbeniki, avtorji in izvajalci?


Najprej morajo vedeti, da pri glasbi obstaja več vrst pravic. Najprej so pravice avtorja, skladatelja in pisca besedila, potem ima ločene pravice izvajalec, ki to skladbo interpretira. Če nastane posnetek izvedbe skladbe, obstajajo tudi pravice na posnetku, ki jih ima lahko založba. Lahko pa je avtor hkrati izvajalec in imetnik pravic na posnetku. To je osnova, je pa še veliko zadev, ki jih je dobro vedeti.
 

Specializirali ste se za avtorsko pravo predvsem s področja glasbe. Kaj vas je spodbudilo k temu?


Nisem se specializirala za to. Z avtorskim pravom sem se začela ukvarjati s stališča fotografije in fotografov, ker sem se ukvarjala s fotografijo. Je pa res, da je med mojimi strankami veliko glasbenikov, niso pa samo oni, so tudi filmski producenti, pisatelji, gledališča in drugi.
 

V okviru cikla Glasbeni posel boste predavali o avtorskem pravu. Koliko morajo glasbeniki, avtorji in izvajalci, pa tudi drugi v tem poslu, od menedžerjev, ­booking agentov do organizatorjev prireditev, vedeti o tem pravnem področju?


Dobro je vedeti čim več. Je pa res, da se velikokrat zgodi, da nekdo podpiše pogodbo in pride k meni s podpisano pogodbo po nasvet. Takrat je običajno prepozno. Priporočljivo je, da se prej pozanimajo, pridobijo informacije in nasvete. Zdi se mi tudi, da zakon o avtorski in sorodnih pravicah ni tako nejasno napisan, da ga ne bi bilo mogoče razumeti.
Nujno je, da tisti, ki podpiše pogodbo, res dobro razume njeno vsebino. Če kaj v pogodbi ni jasno, je lahko namerno zavajajoče ali škodljivo.

Komentarji: