Umetnostni slovar

Slovar skupnega znanja (Glossary of Common Knowledge) je petletni raziskovalni projekt,­ ki ga vodi Moderna galerija (MG+MSUM) v evropskem projektu Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989 in evropske muzejske konfederacije Internacionala.

Namen projekta je ustvariti slovar drugačnih terminov, kot jih najdemo v literaturi o umetnosti. Pripravlja ga skupina, ki jo sestavlja petnajst posameznikov. Trije so kustosi projekta (Zdenka Badovinac in Bojana Piškur iz ljubljanske MG+MSUM ter Jesús Carrillo iz madridskega nacionalnega muzeja Reina Sofía). Ob njih je še šest predstavnikov Internacionale ter šest posameznikov iz Evrope, Južne Amerike, Azije in Afrike.

Sestajajo se na srečanjih oziroma seminarjih, na katerih predlagajo in obravnavajo posamezne termine, njihove pomene v domačih okoljih, jih med seboj primerjajo in z različnimi asociativnimi povezavami ustvarjajo nove.

Zgodovinjenje je postalo ena osrednjih tem sodobne umetnosti. Zgodovinijo muzeji z izborom del za umetniške zbirke. Zgodovinijo umetniki v umetniških projektih. Zgodovinijo kuratorji v temah svojih razstav. Zakaj vsi zgodovinijo? Ker zanamcem ostaja izbor umetnikov in njihovih del, kriterijev zanje ter interpretacij njihovega pomena, sočasno pa imajo ti izbori vpliv na umetnostnem zemljevidu, določajo vrednost del umetnikov, njihove cene ter navzočnost v galerijskih in muzejskih zbirkah.

V vzhodni Evropi, kjer ni bilo razvitega umetnostnega sistema, so pogosto nastajali procesi samozgodovinjenja. Najpomembnejši taki primeri so umetniški arhivi. Nekateri pomembni vzhodnoevropski umetniki, kot na primer Zofia Kulik, Július Koller, Lia Perjovschi, so posvetili velik del dejavnosti arhivom, ki so zdaj pomemben vir znanja o neuradni umetnosti posameznih socialističnih držav in o pogojih produkcije.

Osvetljevanje termina zgodovinjenja seveda ni končano. Po koncu vsakega seminarja bodo gradiva objavljali na spletnih straneh Internacionale, ki bodo zaživele na začetku tega poletja ter bodo dostopne javnosti. In kaj sploh je ­Internacionala?

Internacionala je medinstitucio­nalni projekt, ki si prizadeva za nove načine sodelovanja. Članice souporabljajo zbirke in tehnologijo ter se skupaj lotevajo umetniškega raziskovanja in javne dostopnosti. Ustanovljena je bila leta 2009, v njej je šest institucij: Moderna galerija, muzej Van Abbe, barcelonska MACBA, Muzej sodobne umetnosti iz Antwerpna, madridski muzej Reina Sofía in istanbulski SALT. Vseh šest skupaj je za svoje delovanje prejelo evropska sredstva v višini 2,5 milijona evrov za obdobje petih let.

Ključna pobuda Internacionale so novi, drugačni pristopi v interpretacijah zgodovine in zgodbah o njih, problematiziranje mehanizmov, s katerimi se ustvarja umetnostna zgodovina, ter prevetritev interpretacij, ki iz njih nastajajo.

Na spletu

Na skupni spletni strani Internacio­nale bodo aktivirali tudi projekt Slovar skupnega znanja. Ob koncu leta bodo pripravili prvo skupino terminov z referenčnim materialom, ki se nanaša na zbirke, posamezna umetniška dela, arhivsko gradivo, lokalne umetniške tradicije in politično-družbene kontekste. Dostopni bodo na spletu, tako njihova vsebina kot vizualni materiali, ki se jih bo lahko komentiralo in nadgrajevalo.

Ti termini se bodo posvetili tradicijam in umetniškim praksam, ki so manj opazne in niso vključene v prevladujočo zgodovino umetnosti. Z njimi nimajo namena ustvariti nove pripovedi o zgodovini, temveč se zavzemajo za pluralnost, mnoštvo zgodb v sodobni umetnosti. Poleg zgodovinjenja je tak primer tudi termin arhiv. Uporablja se ga lahko iz različnih pogledov in v vzhodni Evropi pomeni nekaj drugega kot v Ameriki. V Sloveniji imamo umetniške arhive, izbrisane in zgodovinske arhive kot prostor, v katerem se popravljata in redefinirata politična ter družbena zgodovina. Pomembna je pozicija, s katere nekdo govori, in kaj s tem terminom misli. Prav zato je dragoceno, da pri nastajanju slovarja sodelujejo teoretiki in kustosi z vsega sveta.