Ustavno sodišče razveljavilo kvote slovenske glasbe za zasebne radijske postaje

Sodišče je presojalo na zahtevo državnega sveta, družbe Radio City in drugih.

Objavljeno
06. november 2019 11.38
Posodobljeno
06. november 2019 18.33
FOTO: Gašper Boncelj/Delo
STA
STA
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe zakona o medijih, ki določajo kvote slovenske glasbe, a le, ko se nanašajo na zasebne radijske postaje, so danes sporočili s sodišča. Po enotni oceni sodnikov namreč omenjene določbe niso skladne z načelom pravne države, saj niso jasne in pomensko določljive.

Ustavnost zakona o medijih, ki predpisuje obvezne deleže predvajanja slovenske glasbe, je sodišče presojalo na zahtevo državnega sveta, družbe Radio City in drugih. V primeru zasebnih radijskih postaj so sodniki soglasno razveljavili prvi odstavek 86. člena ter prvi do peti odstavek 86.a člena medijskega zakona.

Prvi predpisuje obvezen delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih - v primeru javnega radia najmanj 40 odstotkov, v primeru komercialnega radia pa najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe -, medtem ko 86.a člen podrobneje določa čas predvajanja, delež slovenskega jezika v glasbi, njeno starost ipd.

»Če zakoni in drugi predpisi niso jasni, obstaja možnost različne uporabe zakona in drugega predpisa in arbitrarnosti državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Z jasnim in pomensko določljivim zakonom je zagotovljeno, da naslovniki pravnih pravil niso izpostavljeni stopnji nepredvidljivosti in negotovosti pravnih posledic njihovih storitev ali opustitev, ki je ustavnopravno nevzdržna in nesprejemljiva,« so zapisali ustavni sodniki.

Za sedmi odstavek 109. člena, ki je bil prav tako predmet ustavne presoje, govori pa o hrambi podatkov o programu, in sicer o vseh predvajanih programskih, oglaševalskih in drugih vsebinah, pa je sodišče ocenilo, da ni v neskladju z ustavo.

Odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi kvote slovenske glasbe v primeru zasebnih radijskih postaj, pritrjuje opozorilom, ki so bila izpostavljena pred sprejetjem novele zakona, je za STA ocenil Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede. Po mnenju lastnika več medijev Lea Oblaka pa potrjuje razliko med javnim in zasebnim medijem.

Kot je povedal Milosavljević, so o tem, da so določbe o kvotah neracionalne, neargumentirane in nemetodološko podprte, opozarjali že pred sprejetjem novele medijske zakona, vendar je takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar »slepo vztrajala pri svojem«.

»Opozarjali smo na to, da morajo biti kakršnekoli tovrstne definicije zelo natančno opredeljene, kaj je s čim mišljeno, in da je jasno, da bo prišlo do problemov. Da je na papirju vse lepo in prav, ko govorimo o zaščiti slovenske glasbe in glasbenikov, a takoj, ko pridemo do opredelitve, kaj je slovenska glasba, bo nastala težava. in to se je zdaj pokazalo,« je dejal Milosavljević.

Kot interpretira odločbo, je nastalo nekaj nejasnosti glede tega, ali sodišče ugotavlja, ali so členi popolnoma neizvedljivi in hkrati popolnoma neustrezni, ali zgolj opozarja na to, da je dikcija nekoliko pomanjkljiva. Sam meni, da gre za prvo stvar, ker se je sodišče več ali manj opredeljevalo zgolj glede določenih navedb oziroma kriterijev, ki so jih prijavili prijavitelji s komercialnih postaj, ni pa analiziralo vseh vidikov, ki so jih ti prijavili, recimo gospodarsko pobudo.
Milosavljević meni, da je iz odločbe jasno, da členi, kot so določeni, niso izvedljivi ter da posegajo v veliko človekovih pravic, državljanskih pravic, v zasebnost, pa tudi na področje varovanja ne samo zasebnosti, ampak predvsem zasebnih podatkov.
 

Komercialni mediji morajo delovati tržno


Za Oblaka je odločitev sodišča pomembna z vidika, da je prepoznala razliko med javnim medijem, ki se financira iz naročnine in proračuna, ter zasebnimi komercialnimi radijskimi postajami, ki živijo brez državne pomoči in naročnine ter morajo delovati tržno. »Kvote so pomenile manjšo poslušanost predvsem za radijske postaje, ki predvajajo moderno glasbo, ker je slovenske produkcije na tem področju manj kot v primeru popevk ali narodnozabavne glasbe,« je za STA dejal Oblak.

»Z odločitvijo smo zadovoljni, ker je upoštevalo vidik, da od tržne dejavnosti ne moreš zahtevati netržno delovanje. Zato pa država kulturo mora podpirati, ker ta ni tržna in ne more preživeti na trgu. In če država želi, da radii sami preživijo, jim mora pustiti svobodo ustvarjanja. Če pa želi, da bodo odvisni od proračuna, naj jim naloži čim več takšnih obveznosti,« je še dodal.

To je pomembna zmaga državnega sveta na ustavnem sodišču, so prepričani v tem domu slovenskega parlamenta, ki je začel postopek za oceno ustavnosti medijskega zakona, ki se nanaša na glasbene kvote. Na ministrstvu za kulturo bodo, kot so sporočili, odločitev upoštevali pri oblikovanju posodobljenega zakona.