Tiskane izdaje
Slovenci smo se nekako zedinili v tem, da smo imeli zlato obdobje slovenske popevke v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tokratna Poletna noč, ki jo tradicionalno organizira RTV Slovenija v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, bo prinesla paradni pregled pesmi, nastalih v samostojni Sloveniji.
Petindvajset let festivalskih uspešnic bo zazvenelo v počastitev 25-letnice samostojnosti Slovenije. Pod taktirko dirigenta Patrika Grebla ter v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo pesmi, ki so nastale v samostojni Sloveniji, prepevali Nuša Derenda, Alenka Godec, Tanja Ribič, Anika Horvat, Helena Blagne, Katrinas, Eva Boto, trio Eroika, Slavko Ivančić, Marko Vozelj, Andraž Hribar, Faraoni, Anžej Dežan, Cole Moretti, Prifarski muzikanti in drugi.
Organizatorji so se odločili za pregledni večer uspešnic glasbenih festivalov Slovenska popevka, EMA ter Melodije morja in sonca, ki so nastale po letu 1991.
Občinstvo bo med drugim slišalo popevke Za prijatelje, Tih deževen dan, Energy, Prisluhni mi, Lahko noč, Piran, Solinar, Mi ljudje smo kot morje, Če je to slovo, Letim, Ko mene več ne bo, Življenje je lepo (La vita è bella), Šopek maka, Belo nebo, Zbudi se in Bodi srečen, bambino.
Gala koncerti Poletna noč zaznamujejo začetek poletne festivalske sezone. Od leta 2006 jih organizira RTV Slovenija in so praviloma nostalgično obarvani. Ti večeri tradicionalno obujajo spomine na bisere iz zakladnice slovenske zabavne glasbe in njihove avtorje.
Patrick Greblo: Gala večer brez tekmovanja
Kaj je bil osnovni motiv za nastanek Poletne noči?
Poletna noč je nastala v želji po obujanju spominov na bisere slovenske zabavne glasbe, predvsem na zlate čase Slovenske popevke. Letošnja 25-letnica Slovenije je pravšnja, da z distance prečešemo prvih 25 let zabavnoglasbenih festivalov, kot so EMA, Melodije morja in sonca in seveda Slovenska popevka.
Kakšno vlogo ima ta festival
Kaj pa pomeni za pevce in pevke?
To je gala večer, ko ni tekmovanj in glasovanj, temveč samo enkraten užitek ob melodijah, ki so se nam usedle v srce. Je priložnost za kakovostno izvedbo na produkcijsko najvišji možni ravni, saj pevce na odru spremljata Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija.
Hkrati je to priložnost za poklon tistim, ki so v ozadju vsake skladbe, legendarnim avtorjem, poetom ali glasbenikom. V zadnjih letih smo jih posvetili Atiju Sossu, Majdi Sepe, Eldi Viler, Juretu Robežniku, Mojmirju Sepetu, Dušanu Velkaverhu, Juretu Robežniku, Elzi Budau, 50-letnici Slovenske popevke ...
So po vašem zlata leta slovenske popevke mimo?
Zlati časi so seveda mimo, saj živimo v bistveno težjih časih za ustvarjalce. Postajamo kulturna kolonija tujega kapitala, ki v agresivnem plasiranju svoje glasbe pri nas kuje dobičke. Pred tem je klonil tudi slovenski medijski trg. Na srečo imamo koncertna prizorišča, na katerih so slovenski ustvarjalci še kako dobrodošli, čeprav podcenjeni. A vsaj neko okno do ljudi obstaja.
Kako se je po vašem razvila slovenska popevka v zadnjih petindvajsetih letih?
O tem naj sodijo muzikologi. Slavko Hren, ki je obudil Slovensko popevko leta 1998, je poimenoval to obdobje 'srebrna leta'. No, tudi srebro ni za odmet, bi rekel.
RTV Slovenija je vedno imela poseben odnos do Slovenske popevke. V čem je bila specifičnost tega odnosa?
Slovenska popevka je nastala in še vedno nastaja pod okriljem RTV Slovenija. Tudi vsi pomembni festivali zabavne glasbe nastajajo pod okriljem tega javnega zavoda. Kot sem omenil, vlaganje v novo produkcijo slovenske glasbe ne diši tistim, ki zasledujejo velike dobičke. Gre za poslanstvo in zavedanje, ki ga uredniki na RTV Slovenija na srečo imajo.
Ima Slovenija dovolj nove glasbe, da bi brez težav zapolnili s kakovostno domačo glasbo zahtevane kvote slovenske glasbe na radijskih programih?
Osebno sem na strani zagovornikov kvot. Preprosto zato, ker je slovenski radijski in televizijski trg prehitro klonil pred napadom tujega cenenega programa in glasbe. To je slabo za domače ustvarjalce in slovenski državni proračun.
