Združenje organizatorjev koncertov z enotnimi predlogi

Organizatorji so opozorili na specifike svojega poklica in kako jih je pandemija še posebej prizadela.

Objavljeno
06. maj 2020 10.15
Posodobljeno
06. maj 2020 10.27
Koncert italijanskega tenorista Andree Bocellija so 7. marca zaradi državnih ukrepov odpovedali le nekaj ur pred začetkom. Prvič je pri nas nastopil leta 2016 v ljubljanskih Stožicah. FOTO: Tomi Lombar
Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) je na vlado, poslanske skupine, naše evropske poslance in mestne občine naslovilo predloge za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev, ki zaradi vladnih ukrepov v zvezi s covidom-19 velja od 7. marca.

Organizatorji koncertov so opozorili, da so morali odpovedati vse prireditve, in ker ni znano, kdaj bo prepoved prenehala veljati, se ne morejo dogovoriti za nadomestne termine. Povrhu jih bremenijo stroški, ki so nastali v času priprav na dogodke (stroški izvajalcev programov oziroma nastopajočih, stroški izvajalcev storitev prodaje vstopnic, stroški promocije, potni stroški in drugo) in jih morajo plačati, četudi prireditve ne bo in ne bodo imeli prihodkov.

Poudarili so, da so poleg organizatorjev koncertov – nosilcev projektov – in glasbenikov zaradi prepovedi javnih prireditev ostali brez dela in prihodkov številni drugi, kot so izvajalci tehnične podpore (ozvočenje, osvetlitev, video, scena), izvajalci nujne medicinske pomoči in obvezne službe varovanja, izvajalci gostinskih storitev in storitev, povezanih s turizmom.
 

Posebnosti prireditvenih dejavnosti


Igor Vidmar, predsednik GIZ KOS, je v sporočilu zapisal, da za dejavnosti organiziranja javnih prireditev (kulturnih, umetniških, zabavnih, športnih in drugih), ki ustvarjajo edini prihodek s prodajo vstopnic, veljajo določene specifične značilnosti, ki jih je nujno treba upoštevati pri oblikovanju rešitev. »Delo je projektno, koncentrirano v času priprav na prireditev, v času izvedbe prireditve in z zaključnimi deli po njej. Organizator nima rednih mesečnih prihodkov, saj je prihodek ustvarjen šele po prireditvi. Pri večjih prireditvah, ki so velikokrat povezane s celoletno pripravo, je to lahko samo enkrat na leto.

Edini prihodek organizatorji prireditve ustvarijo s prodajo vstop­nic, tako da je ta pogojen z izvedbo prireditve in ustvarjen po prireditvi. Večina stroškov prireditve nastane v fazi priprave prireditve (storitve oblikovanja in oglaševanja, predplačila honorarjev izvajalcem, storitve prodaje vstopnic), ki jih organizator pokriva sproti s prihodki od vstopnic, prodanih v predprodaji. Zaradi prestavljenih prireditev bodo obračuni posamezne prireditve zajemali dokumente, izdane tako letos kot prihodnje leto, zaradi česar bo nastala zmeda pri končnih obračunih in ­obračunu davka.«

Več kot sto podpisnikov poziva


V Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije (GIZ KOS) so včlanjeni samostojni podjetniki, posamezniki in drugi gospodarski subjekti, ki v Sloveniji organizirajo koncerte ter se ukvarjajo z glasbeno prireditveno in tej sorodno dejavnostjo. GIZ KOS je sopodpisnik poziva k izredni in trajnostni podpori slovenskega glasbenega sektorja, ki ga je 14. aprila posredovalo vladi in vsem pristojnim organom več kot dvajsetih slovenskih glasbenih organizacij. Do danes je podpisalo poziv več kot sto glasbenih organizacij.


image
Eržen Jure Igor Vidmar, predsednik Gospodarsko interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije. FOTO: Eržen Jure

 

Predlogi ukrepov


Organizatorji koncertov so pred­lagali časovno omejitev prepovedi zbiranja v javnosti. Ker ukrep prepovedi javnih prireditev ni časovno omejen, ne vedo, na katero obdobje naj prestavijo prireditve. Dogovori o novih prireditvah potekajo od šest do dvanajst mesecev vnaprej, kar pomeni, da se je treba začeti dogovarjati o prireditvah, ki bi jih radi izvedli prihodnje leto.

Zavzemajo se za oprostitev obveznosti vračila kupnine pri prestav­ljenih in odpovedanih dogodkih ter nadomestitev z vrednotnicami, vavčerji za druge dogodke istega organizatorja, ki bi veljali dve leti. Predlagali so, da bi bili samozaposleni oproščeni plačila prispevkov v času prepovedi javnih prireditev, saj ne bodo imeli prihodkov.

Predlagali so mesečni temeljni dohodek 700 evrov za vse samozaposlene v času prepovedi javnih prireditev. Prav tako so se zavzeli za odpravo omejitev, ki izhajajo iz 37. člena ZIUZEOP za samozaposlene v kulturi in samozaposlene z dejavnostjo organizacije dogodkov. Njihovo poslovanje je namreč projektno in zaradi tega nimajo rednih in primerljivih mesečnih prihodkov. Predlagali so, da bi v primeru spremembe 37. člena upoštevali samo primerjavo letnega povprečja med letoma 2019 in 2020.
Nujno se jim zdi financiranje prispevkov (prispevki iz bruta in prispevki na bruto) in davkov za plače redno zaposlenih, ki ostanejo v delovnem razmerju, in pokritje celotnega nadomestila plače, ki ga prejme delavec med čakanjem na delo (80 odstotkov od povprečja zadnjih treh mesecev), za ohranitev delovnega mesta z možnostjo podaljšanja do septembra zaradi narave dela in ob določenem izpadu prometa v prvem polletju glede na preteklo leto.

Poleg naštetih ukrepov so predlagali:


zamrznitev davčnega odtegljaja na račun honorarjev glasbenim skupinam iz tujine,
odpravo brezplačnih vstopnic oziroma vabil, ki jih od organizatorja zahtevajo upravljavci dvoran,
prihodki od prodaje pijače in drugih artiklov na prireditvah v dvoranah v lasti države in občin naj pripadajo organizatorju prireditve,
oprostitev plačila občinske takse za oglaševanje kulturnih dogodkov,
posebne ukrepe za spodbujanje sponzoriranja dogodkov.

 

Postopna oživitev koncertov


V GIZ KOS so predvideli, da se do septembra ta panoga ne bo vrnila v normalen delovni proces. Zato bi zakon moral podjetjem v primeru izpada dela tudi v mesecih po odpravi ukrepov omogočati, da ostanejo v delovnem razmerju brez posledic za podjetja. V nasprotnem bodo delavci morali na zavod za zaposlovanje in bodo prek nadomestil za brezposelnost breme države.
Predlagali so tudi začasno znižanje ali opustitev davka na vstopnice za koncerte, ta ukrep je sprejelo veliko držav, ker pričakujejo, da se bo standard ljudi po končanih ukrepih znižal. Prav tako bi bilo nujno prestaviti plačilo davka na prodane vstopnice na osem dni po koncu koncerta. Ker so bili koncerti prestavljeni za več mesecev, nekateri tudi za eno leto, vstopnice pa so že bile v prodaji, bi morali plačati davek na prodane vstopnice. Predlagali so tudi oprostitev obveznosti zaključnega računa za leto 2020, na koncu leta 2021 pa naj bi naredili skupni zaključni račun za leti 2020 in 2021. Zaradi projektne narave dela in prestavitve prireditev se jim bodo posamezni projekti raztegnili na dve leti. Dosegli bi radi tudi zamrznitev cen najema dvoran v lasti države in občin za dve leti, saj so pri nas cene najema javne prireditvene infrastrukture že zdaj med najvišjimi v Evropi. Če bodo upravljavci izpad prihodkov zaradi prepovedi javnih prireditev poskusili kompenzirati z višjo ceno najema, bo ogrožena celotna dejavnost. V pomoč bi jim bil tudi 50-odstotni popust za najem dvoran v lasti države in občin, ki bi veljal še eno leto po odpravi prepovedi izvajanja javnih ­prireditev.

»S pravočasnimi ukrepi bi lahko bistveno zmanjšali škodo«

Na nekaj Delovih vprašanj je odgovoril Mitja Prezelj (Nomad). Povedal je, da je za zdaj še prehitro za vsebinski odziv, so pa dobili potrditev, da je bil dopis posredovan vsem pristojnim. Zanimalo nas je, kaj jih najbolj moti pri 37. členu interventnega zakona o vračilu mesečnega temeljnega dohodka. »Najbolj je moteče to, da je treba pomoč vračati, merila, kdo bo vračal, pa so tako rekoč loterija. Ta člen je bil že spremenjen in verjetno še bo, tako da bomo dokončen komentar podali, ko bo znano, kakšen bo na koncu. Najbolj nesmiselne omejitve so bile odstranjene. Nam se je zdelo najbolj nesmiselno to, da prihodki leta 2021 ne smejo biti več kot 50 odstotkov višji od prihodkov leta 2020. Če smo morali koncerte iz leta 2020 prestaviti v leto 2021 in zaradi tega leta 2020 nimamo prihodkov, leta 2021 pa imamo prihodke od prestavljenih koncertov, bi po prvotni različici morali vračati pomoč – in to vsi ­organizatorji.«

Poudaril je, da je za oceno škode na področju prireditev zaradi prepovedi javnega zbiranja še prehitro, gotovo pa ta ne bo majhna. »Panoga bo daljše obdobje brez prihodkov, najmanj šest mesecev, verjetno še dlje. Ne gre le za organizatorje koncertov, ampak za celotno panogo in vse, ki sodelujejo pri organizaciji in izvedbi koncertov: glasbenike, ponudnike ozvočenja in luči ter druge koncertne infrastrukture, tonske in lučne tehnike, scenske delavce, redarje, zdravstveno službo, plakatne službe. Za boljšo predstavo naj povem, da na večjih koncertih, recimo v Areni Stožice, samo na strani organizatorja dela okoli dvesto ljudi, v kar ni všteto osebje dvorane in gostinstva. Ogrožena je eksistenca številnih ljudi. S pametnimi in pravočasnimi ukrepi bi lahko bistveno zmanjšali škodo.«

Prav tako nimajo ocene o vsoti, ki jo bodo potrebovali za ureditev zadev na področju prireditev. »Ne gre za visoke številke, saj ukrepi, ki jih predlagamo in so specifični za našo panogo, za državo ne pomenijo stroška oziroma predstavljajo samo upad prihodkov. Nadomestilo za samozaposlene in zaposlene ni naša specifična zahteva, to je država z zakonom že uredila – specifično je samo trajanje, ki je posledica tega, da bo prepoved delovanja za našo panogo veljala še dolgo po tem, ko bodo drugi že normalno poslovali. Veliko ukrepov, ki jih predlagamo, je predvsem administrativnih in za državo niso strošek.«