Zimski poklon velikemu skladatelju

V jubilejnem letu poslastica, v treh februarskih dneh izvedbe vseh petih klavirskih koncertov Ludwiga van Beethovna.
Fotografija: Foto AFP
Odpri galerijo
Foto AFP

Festival Ljubljana je 4. Zimski ­festival načrtoval v ljubljanski Unionski dvorani, a ga je moral zaradi višje sile, investicijskih del v okviru skupine Union hoteli, prestaviti v Slovensko filharmonijo in na Konservatorij za glasbo in balet. Ob spremljavi rezidenčnega Orkestra Slovenske filharmonije (SF je tudi koproducentka festivala) bodo med 2. in 6. februarjem nastopili izbrani mednarodno uveljavljeni pianisti ter predstavili najlepša klavirska in simfonična dela iz obsežne Be­ethovnove glasbene zakladnice.

Odločitev za tematski festival, za hommage à Ludwig van Beethoven v letu, ko svet slavi 250. obletnico rojstva velikega skladatelja, ki je v bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju, ni presenečenje. Prav tako se zdi samo­umevno, da festival poteka v mestu Filharmonične družbe, katere častni član je skladatelj postal leta 1819, natančno leto po prvi izvedbi Pastoralne simfonije v Ljubljani, in ji je celo poslal prepis partiture z lastnoročnimi popravki.

Med 2. in 6. februarjem bodo na treh koncertih nastopili pianisti Imogen Cooper in Aleksej Volodin pod vodstvom Bojana Suđića, Leonel Morales in Tatjana Ognjanovič pod taktirko Andreasa Kellerja, festival bo sklenil uveljavljeni domači pianist Aleksander Gadžijev pod taktirko Jana Lathama-Koeniga.

V letu, ko svet slavi 250. obletnico rojstva velikega Ludwiga van Beethovna, ki je v bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju, je tudi Ljubljana pripravila tematski festival. Foto Reuters
V letu, ko svet slavi 250. obletnico rojstva velikega Ludwiga van Beethovna, ki je v bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju, je tudi Ljubljana pripravila tematski festival. Foto Reuters


Prvi večer, 2. februarja, bo na sporedu koncert, na katerem bo orkestru SF dirigiral Bojan Suđič, eden od najvidnejših sodobnih srbskih dirigentov, Beethovnova uvertura Leonora št. 3 v C-duru, tretja od štirih, ki je po zaslugi Gustava Mahlerja in Artura Toscaninija postala repertoarna stalnica koncertnih dvoran po svetu.

S Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru se bo v prvem delu predstavila ena od največ­jih interpretk klasičnega ter romantičnega repertoarja Imogen Cooper. Aleksej Volodin, redni glasbeni gost najbolj znanih svetovnih orkestrov, pa bo v drugem delu izvedel Klavirski koncert št. 3 v c-molu.

Na drugem večeru, 4. februarja, bo dirigent András Keller s SF izvedel Simfonijo št. 1 v C-duru, solist v Koncertu za klavir in orkester št. 2 v B-duru pa bo v Španiji živeči kubanski pianist Leonel Morales. Slovi po izjemni virtuoznosti, briljantni tehniki, prefinjeni izraznosti ter raznovrstnem repertoarju.

Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru bo s SF izvedla pianistka Tatjana Ognjanovič, ki je študirala pri Dubravki Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo in bila nagrajena na več klavirskih tekmovanjih, med drugim je trikrat dobila posebno nagrado za najboljšo izvedbo Beethovnove sonate.



Na sklepnem večeru, 6. februarja, bo orkester SF pod vodstvom angleškega dirigenta Jana Lathama-Koeninga izvedel Simfonijo št. 5 v c-molu, Beethovnov Peti klavirski koncert v Es-duru pa bo izvedel goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki velja za enega od najboljših domačih pianistov mlajše generacije.


                                                             ***

V kakšnih odnosih je z Beethovnom, smo vprašali eno od nastopajočih, pianistko Tatjano Ognjanovič. »Zanima me veliko avtorjev, igram vse, od Bacha do krstnih izvedb sodobnih skladateljev, so pa obdobja, ko je kateri bolj v ospredju, tako je tudi z Beethovnom. Različne izvedbe kdaj preposlušam, še posebej relevantne izvajalce, ki so se v skladatelja res poglobili, a v daljšem času pred študijem skladbe se temu odrečem, ne nazadnje mora vsak izvajalec najti svojo pot. To priporočam tudi študentom.

Beethoven je zame zelo pomemben skladatelj, pri devetih letih sem dobila v dar vinilno ploščo in potem nenehno poslušala njegove tri sonate, ki so me res v živo zadele. Beethoven je zato stalnica mojega repertoarja, v letošnjem jubilejnem letu nameravam obnoviti njegove zadnje tri klavirske sonate.«

Nedavno, ob začetku Beethovnovega leta na Dunaju, smo pisali o Broadwoodovem klavirju, ki so ga Beethovnu iz Londona prek Trsta pritovorili na Dunaj. Ruski pianisti, ki so zadnja leta gostovali v Ljubljani, Berezovski, Macujev, Luganski, so o najboljši izbiri inštrumenta odgovarjali različno, steinway, bösendorfer, yamaha, bechstein, fazioli … Odgovor Tatjane Ognjanovič?

»Vsak klavir je individualen, srečala sem že odlične steinwaye in faziolije, a tudi slabše; vse je odvisno od repertoarja, za kakega Rahmaninova ima bösendorfer običajno premalo zvočnosti, je pa odlična izbira za Schubertovo sonato. Trditev Svjatoslava Rihterja, da ni slabih klavirjev, ampak le slabi pianisti, seveda ne drži, klavir mora biti za koncert brezhibno pripravljen.«

Komentarji: