Zoran Predin Quartett in Margita

Novo pesem je posvetil klaviaturistki in pevki Margiti Stefanović.

Objavljeno
06. november 2013 11.15
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Zoran Predin je s svojim kvartetom, ki je sestavljen iz izvrstnih glasbenikov in v katerem so poleg Predina še kitarist Robi Pikl, harmonikar, Janez Dovč in tubist Goran Krmac, pravkar izdal nov singel z naslovom Margita. Skladbo je posvetil prijateljici iz stari časov Margiti Stefanović, pianistki zasedbe Ekatarina Velika, ki jo je srečal v svojih sanjah in potem prizor opisal v besedilu. Zagledal jo je na ulici sredi gneče in ji pomahal v pozdrav. Nasmehnil se ji je in jo hotel objeti, tako kot objame stare prijatelje. Pozdravil jo: »Zdravo, Magi!« Ni ga spoznala. Šla je mimo, ne da bi se ozrla.

»Potem mi je postalo jasno, zakaj. Ona je ostala za vedno mlada, jaz sem pa osivel in se postaral. Tragična usoda cele skupine in še posebej žalosten konec črnolase Margite, mi je dala idejo za to nostalgično pesem, prvo skladbo svojega novega albuma Na koncu naše mavrice, na katerem bom predstavil 12 novih posnetkov«, je povedal Zoran Predin. Skladba je bila posneta v Mariboru v Studiju Ženko, kjer sta za elektronske loope poskrbela Goran Krmac in Iztok Turk, producent pa je bil Danilo Ženko.

Posebej za delo.si pa je Predin povedal nekaj več o beograjski skupini Ekatarina Velika in o Margiti. »V času novega vala smo se neprestano srečevali na različnih koncertih, na televiziji in radijskih snemanjih, po hotelih, na bencinskih črpalkah in še kje. EKV so bili bend, ki je bil popolnoma predan svoji glasbi. Živeli so zanjo. Danes me naši Elvis Jackson spominjajo na njih. Obstaja špekulacija, da je takrat Udba namenoma plasirala veliko količino poceni droge na beograjsko novovalno sceno, da bi pogasila njihovo uporništvo. Kjer je dim ...? Margita Stefanović je bila kot pianistka Pogoreličeve kakovosti. Oba sta bila povabljena v Moskvo na prestižni klavirski konzervatorij. Margita je izbrala rock. Umrla je zadnja, pred enajstimi leti, v bedi, skoraj na cesti, neprepoznavno shirana in popolnoma sama.«

Glede na vso nesrečo, ki je spremljala zasedbo EKV, je njihova glasba še vedno presenetljivo močna. Kakšen je njegov odnos do njihove glasbe, pa pojasni z besedami: »EKV so bili angažiran, socialno občutljiv in politično liberalen bend z zelo poetičnimi besedili. Odlični glasbeniki, a zaradi svojih odvisnosti, zelo zadržan in samosvoj bend. Bili so polni energije, ki so jo z neverjetno lahkoto delili s svojim občinstvom. Brezkompromisni in odločni. Še vedno sem njihov fan.«

Prednost prezgodaj preminulih glasbenih herojev je njihova smrt, kajti ostanejo večno mladi in se ne starajo. S takimi se je gotovo težko kosati. »Če ne bi bili vrhunski, izjemni in originalni, jim takšna večna mladost ne bi prav nič pomagala. Škoda je vsakega, ki umre mlad. Sam se nikoli z nikomer ne kosam, ampak poskušam delati svojo glasbo na način za katerega sam mislim, da me pravilno izraža. Večni heroji mi postavljajo standarde in ostrijo okus. Ras pa je, da ne bomo nikoli izvedeli, kakšne bi bile njihove pesmi, če bi se z nami starali,« pojasnjuje Predin.

Pri 60 letih je verjento težko biti še vedno komu nek uporniški vzor. Navsezadnje človek postane starejši kot so pa starši proti katerim se današnji pubertetniki upirajo. Predin pa meni, da si lahko. »Starost ni pomembna, pomemben je pogled na svet, ki ga zastopaš. Izražanje lastnega uporništva mora biti primerno tvojim letom. Včasih kričanje, danes plemenita ironija. Prav patetično in žalostno zgledajo postarani rockerji, ki si barvajo lase in so še vedno zaciklani v svojih treh akordih lastne pubetete. Zraven pa mislijo, da so ostali zvesti sami sebi. Mislim, da se je takšen kult mladosti končno poslovil. Leonard Cohen je premagal čas. Tudi s fotoshopom polepšane časopisne lepotice nikogar več ne vznemirjajo. Danes imamo radi punce narejene iz naravnih materialov, takšne, ki jih lahko brez strahu objameš.«