40. Vilenica: Segati onkraj strahu in polarizacije

Kaj imajo skupnega avtorji,­ kot so Peter Handke, Olga Tokarczuk,­ Milan Kundera, Dubravka Ugrešić,­ Mircea Cărtărescu in ­Josip Osti? Vsi so v zadnjih štirih desetletjih stali v kraški jami Vilenica, kjer se jim je slovenska­ in mednarodna literarna skup­nost poklonila z nagrado vilenica. Ta bo v tokratni ediciji romala v roke bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, slovenska avtorica v središču pa bo Maja Haderlap.

»Društvo slovenskih pisateljev je ustanovilo mednarodno literarno nagrado vilenica. Nagrada je še ena nova pobuda z alpsko-jadranskega območja, vendar sega tudi prek tega geografskega okvira. Vsako leto naj opozarja na izjemne umetniške dosežke v poeziji, pripovedništvu, dramatiki, esejistiki, ki nastajajo v srednjeevropskem kulturnem prostoru,« beremo v prvem festivalskem zborniku, ki je izšel leta 1986 in v katerem so organizatorji poudarili, da je »evropska kultura pluralistično odprt pojem, katerega vitalni pomen in vsebina sta v združevanju različnosti – to se je najbolj bogato izražalo ravno v srednjeevropskem kulturnem prostoru.

Nagrada vilenica naj bi opozarjala na duhovno bogastvo in uveljavljala življenjsko moč integracijskega načela različnosti v evropskem kulturnem občestvu, ki se je oblikovalo in se še oblikuje v umetnostih tega srednjeevropskega kulturnega prostora kot njegova posebej prepoznavna izkušnja in kulturno sporočilo.«

O tem, kako se v Evropi danes zrcali omenjeno integracijsko načelo različnosti, naj sodi vsak sam, dejstvo pa je, da Društvo slovenskih pisateljev s festivalom v Slovenijo odtlej prinaša vrhunce sodobne svetovne literarne produkcije ter jih sopostavlja z najboljšimi domačimi ustvarjalci (v opombo in premislek: nagrado vilenica je v tem času prejelo 31 avtorjev in 9 avtoric).

Pisanje Gospodinova, »obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto«, pravi Gregor Podlogar. FOTO: Dirk Skiba

Vračanje k bistvu humanizma

Srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz srednje Evrope bo s sloganom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja tudi tokrat med 8. in 13. septembrom potekalo na Krasu in drugod po Sloveniji, programski vodja Miha Maurič pa je poudaril, da »poleg estetske vrednosti, ki ostaja glavna značilnost vsake dobre literature, ta vedno odpira kompleksna vprašanja in ponuja prostor za večplastno razmišljanje. Literatura prav tako ne ponuja preprostih odgovorov – njen namen je spodbuditi k premisleku, razgaliti nevidne plasti resničnosti in osvetliti protislovja sodobnega sveta.«

Vilenica se po njegovih besedah tako letos sprašuje, ali lahko literarni dialog postane most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi in ideologijami, festivalski slogan pa »ni zgolj diagnoza sedanjosti, temveč je tudi izhodišče za razmislek: kakšne so alternative današnjim modelom bivanja, onkraj logike strahu in polarizacije?«

Kot je poudaril Maurič, lahko literatura nudi nekaj, česar sodobni politični diskurzi ne morejo: »sprejetje, da so negotovost, protislovje in dvom nujni gradniki vsakega resničnega premisleka o prihodnosti. V družbi, v kateri lažne novice, ideološka polarizacija in algoritmična manipulacija ustvarjajo iluzijo trdnih resnic, literatura lahko destabilizira to premoč, pisatelji in pesniki pa pri tem niso le opazovalci sveta, temveč so tudi njegovi aktivni soustvarjalci.«

Njihova dela nas, pravi, vračajo k bistvu humanizma, saj »literatura kot prostor empatije in razumevanja razlik ne dojema kot oviro, temveč kot priložnost za rast, dialog in preobrazbo. Nova pravila bivanja, ki jih predlaga Vilenica, zato omogočajo sooblikovanje, nenehno dekonstrukcijo in prenovo ter namesto vzpostavljanja zaprtih sistemov gradijo odprta omrežja, kjer lahko spregovorijo tudi pogosto utišani glasovi: glasovi obrobnih skupnosti, beguncev, družbenih manjšin in marginaliziranih kultur.«

Ni miru, ki mu ne bi bilo treba plačevati davka peklu

In razpasti tudi mora

Kot slovenska avtorica v središču se bo na festivalu letos predstavila pesnica in pisateljica Maja Haderlap, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, ki velja ne le za eno od najvidnejših sodobnih slovenskih, temveč tudi evropskih avtorskih glasov (piše tako v slovenščini kot v nemščini). Njen pesniški prvenec Žalik pesmi je izšel leta 1983, štiri leta zatem ji je pesniška zbirka bajalice prinesla nagrado Prešernovega sklada.

V evropski prozni kanon je leta 2011 zarezala z odmevnim romanom Angel pozabe o manjšinski skupnosti koroških Slovencev na družbenem obrobju, ki ji je prinesel vrsto pomembnih nagrad (nagrado Ingeborg Bachmann, nagrado Bruna Kreiskega za politično knjigo, književno nagrado rauris, nagrado prix du premier roman étranger v Franciji, nagrado Maxa Frischa in nagrado Christine Lavant), letos pa je pri založbi Goga izšel prevod njenega najnovejšega dela, romana Ženske v temi (prevod obeh je podpisal Štefan Vevar).

Na festivalu, ki bo združeval okrogle mize, literarna branja in predstavitve, bo kot osrednji gost in prejemnik velike nagrade vilenica slavil bolgarski pisatelj, pesnik, esejist, dramatik, urednik in kolumnist Georgi Gospodinov, čigar dela lahko prebiramo tudi v slovenščini, med drugim romana Fizika žalosti (prevedel Borut Omerzel, Beletrina, 2015) in Časovno zaklonišče (prevedel Borut Omerzel, Beletrina, 2022).

Za slednjega je avtor predlanskim prejel mednarodnega bookerja, vanj pa nas uvedejo besede: »tema je spomin. Tempo: od andante k andante moderato, sostenuto (zadržano). Morda bi bila sarabanda s svojo obvladano svečanostjo, s podaljšano drugo dobo dobra za začetek. Prej Händel kot Bach. Strogo ponavljanje in sočasno premikanje naprej. Zadržano in svečano za začetek. Potem lahko vse razpade – in razpasti tudi mora.«

Kako živeti s pomanjkanjem prihodnosti?

Kot je zapisal predsednik strokovne žirije Gregor Podlogar, je Gospodinov, rojen leta 1968 v Jambolu, eno od osrednjih imen sodobne evropske literature. Za roman Fizika žalosti, ki je bil v Bolgariji razglašen za roman leta, je značilno, »da je sestavljen iz več drobnih zgodb in različnih pripovednih tehnik. Vživljanje dečka, glavnega lika romana, v druge in drugo je nenavadno, pretanjeno in ganljivo. Roman dokaže, da literatura ne ubeseduje sveta, temveč je sam svet in njegova zgodovina.«

To velja tudi za njegov tretji roman Časovno zaklonišče, pravi Podlogar, saj na satiričen način pred nas postavlja eno od ključnih družbenih vprašanj – kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti?

»Georgi Gospodinov je mojster sodobnega romanopisja. Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in frag­mentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem. Skratka, Georgi Gospodinov, 40. nagrajenec festivala Vilenica, s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar,« je poudaril predsednik žirije.

Na festivalu bo kot vsako leto podeljen tudi vileniški kristal (žirijo sestavljajo gostje vileniškega festivala), letošnja nagrada SEP za mlade avtorje pa bo romala v roke pisateljici in pesnici Ani Svetel (1990). Lani je veliko nagrado vilenica prejel pisatelj, pesnik, kolumnist, publicist, esejist, urednik, novinar in literarni kritik Miljenko Jergović (Hrvaška, BiH, r. 1966).