55. sejem otroških knjig: Najbolj opazen trend je raznolikost

Veliko zanimanja za zgodbe z močnimi dekliškimi liki in knjižne serije. Šablonske in estetizirane ilustracije.

Objavljeno
29. marec 2018 12.34
Valentina Plahuta Simčič
Valentina Plahuta Simčič

Danes se končuje 55. mednarodni sejem otroških knjig v ­Bologni, najpomembnejši­ ­tovrstni dogodek na svetu. Na njem so zopet prodajali­ ­avtorske pravice, podeljevali­ nagrade, analizirali trende, ­obveščali profesionalce s področja otroške literature o novostih in podobno. Dobra novica je, da svetovni trg otroške literature raste.

Tuji mediji poročajo o različnih trendih na bolonjskem sejmu. Znova naj bi bile v vzponu fantazijske serije za mlade odrasle, priljubljene so knjige z nekonformističnimi junakinjami in feministično noto, kar povezujejo z gibanjema #MeToo in #TimesUp, še vedno izhaja veliko problemske literature in knjig o identitetnih izkušnjah, vedno več je stvarne literature za otroke, ­ilustriranih serij za starostno skupino med osmim in dvanajstim letom ter grafičnih romanov.

Proti toku

Na sejmu je bilo precej slovenskih udeležencev. Nekaj smo jih po­vprašali, katere trende so opazili. Vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga in letošnji žirant za prestižno Andersenovo nagrado Andrej Ilc je dejal, da bi stežka izpostavil zgolj eno »knjigo sejma«, tudi o prevladujočem trendu bi težko govoril.

»Ena največkrat slišanih besed v zvezi z bolonjskim sejmom je raznolikost, ki se ne udejanja samo skozi drugačne tematike ter izvirne avtorske in produkcijske pristope, temveč tudi tako, da med založniki vse bolj izstopajo novi igralci, ki se stvari­ lotevajo drugače, včasih že kar odkrito 'proti toku',« je povedal.

V tem smislu ga navdušuje pojav poljudnih slikanic v (pre)velikih formatih, s katerimi se je uveljavila komaj desetletje stara poljska založba Dwie siostry (velika mednarodna uspešnica Zemljevidi je ravnokar izšla tudi pri nas). Po Ilčevem mnenju si je treba upati, kar velja tudi za angažma Slovenije, ki bo častna gostja bolonjskega sejma leta 2021. »Če sklepamo po podobi in obisku slovenske nacionalne stojnice, lahko rečemo, da se je začelo obetavno,« je poudaril Ilc.

Po opažanjih predsednice Slovenske sekcije Ibby Tilke Jamnik močno izstopa bogata slikaniška produkcija, ki je namenjena bralcem vseh starosti. »Velik je poudarek na zgodbi, pripovedi, literaturi, na estetskem, domišljiji ...« Najbolj »vroči« avtorji na sejmu so po njenem dobitniki prestižnih mednarodnih nagrad za mladinsko književnost.

To so Andersenova nagrajenca, japonska avtorica Eiko Kadono, katere dela še niso prevedena v slovenščino, in ruski ilustrator Igor Olejnikov, čigar ilustracijo poznamo le v slikanici ­Sally Lloyd-Jones, ki je v prevodu Berte Golob izšla pri založbi Ognjišče, enkrat z naslovom Božja beseda za rjavčka medveda (2009), dvakrat pa z naslovom Medvedkovo Sveto pismo (2011, 2016), ter nagrajenka spominske nagrade Astrid Lindgren, ameriška avtorica Jacqueline Woodson, katere dela prav tako še niso prevedena v slovenščino. »Slovenskim založnikom so ti nagrajenci vsekakor lahko v izziv,« je prepričana Tilka Jamnik.

Slovenski avtorji

Direktorica Javne agencije za ­knjigo RS (JAK) Renata Zamida v Bologni ni opazila izrazitih trendov, kot so bili še pred kratkim čarovnice, vampirji ali duhovi. »Je pa v ­pogovoru s tujimi založniki in uredniki opaziti zanimanje za zgodbe, v katerih so v ospredju ženski oziroma dekliški liki, zgodbe, ki obravnavajo raznolikost – kulturno, spolno, razredno, statusno –, in za zgodbe na temo ekologije. Opazili smo tudi izrazito povpraševanje po serijah knjig za otroke ter po izobraževalnih, poučnih knjigah z umetniškim ­presežkom.«

Ker se JAK udeležuje bolonjskega sejma predvsem zaradi promocije slovenske literature, je Renata Zamida namenila nekaj besed tudi temu: »Med slovenskimi avtorji je letos na stojnici požela veliko zanimanja tujcev Manica Musil z 'zašitimi zgodbami', prav tako nove ilustracije Alenke Sottler za knjigo Drobtine iz mišje doline. Ogledovali so si tudi dela Andreje Peklar, ki je bila z ilustracijami prisotna v osrednjem razstavnem prostoru sejma.«

Poznavalka otroške literature­ Tina Bilban je dejala, da je za obiskovalca to predvsem sejem ilustracije, saj je ta najbolj izpostavljena. »Letos je opaziti dve skupini ilustracij: pretežno šablonske z malo umetniške vrednosti in zelo estetizirane ilustracije, ki nagovarjajo predvsem starejšega bralca. Manj je estetskih ilustracij, ki primarno nagovarjajo otroke,« je povedala Tina Bilban.

Prav na tem področju so po njenem zelo močni slovenski ilustratorji, od Tanje Komadina in Ane Zavadlav do Mihe Hančiča. Na razstavi ilustracij, na kateri sodeluje tudi slovenska ilustratorka Andreja Peklar, je opazila poudarek na kolažu, pogosto tudi na načelu 'manj je več'.

»Razstavljavci se zavedajo, da si obiskovalci na sprehodu po sejmu lahko ogledajo predvsem krajša, bogato ilustrirana dela, zato je opaziti poudarek na slikanicah, vedno bolj pa tudi na igroknjigah za najmlajše.« Tina Bilban je spomnila, da je žirija za nagrado Hansa Christiana Andersena letos sestavila seznam petnajstih del nominiranih avtorjev, ki jih še posebej priporočajo v prevod in branje, med njimi je tudi Ropotarna Petra Svetine.