Aktualen tudi po 75 letih, saj ponuja odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti človek

Pred 75 leti je v nemškem koncentracijskem taborišču umrla judovska deklica Ana Frank, ki je posthumno zaslovela s svojim dnevnikom, ki ga je pisala med nemško okupacijo Nizozemske na podstrešju hiše v Amsterdamu. Dnevnik priča o strahovih pa tudi o upanju in sanjah najstnice ter predstavlja večni opomin na strahote holokavsta.

Po besedah direktorja muzeja oziroma Hiše Ane Frank v Amsterdamu Ronalda Leopolda je največja vrednost dnevnika, da ponuja odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti človek. Prav zato je še po 75 letih aktualen, je dodal direktor muzeja, ki je zaradi epidemije koronavirusa do 1. junija zaprt.

Dnevnik Ane Frank velja za eno najbolj branih knjig na svetu, prodanih je bilo 30 milijonov izvodov. Knjiga je bila prevedena v več kot 70 jezikov.


Ana Frank je dnevnik začela pisati na 13. rojstni dan, ko je zvezek dobila v dar. Vanj je začela zapisovati dogodke v času izolacije pa tudi svoja občutja in misli, med drugim je pisala tudi o svojem težavnem odnosu z mamo in drugimi sostanovalci v skrivališču. Knjiga daje glas šolarki, ki išče svoje mesto pod soncem, kot ga iščejo najstniki v vseh časih, meni Leopold.



Zadnja zabeležka je nastala 1. avgusta 1944, tri dni prej, preden so skrivališče odkrili Nemci. Sprva so Ano poslali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen, kjer je leta 1945, tik pred koncem 2. svetovne vojne, umrla zaradi tifusa. Stara je bila 15 let.

Njen oče Otto, edini član družine Frank, ki je vojno preživel, je dnevnik objavil leta 1947.