Avstrijska državna nagrada Maji Haderlap

Koroška pesnica in pisateljica je edina dobitnica letošnje avstrijske državne nagrade za umetnost na področju literature.

Objavljeno
24. september 2019 13.20
Posodobljeno
24. september 2019 14.46
Maja Haderlap, leta 2011 dobitnica prestižne nagrade Ingeborg Bachmann. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Avstrijski minister za zunanje in evropske zadeve ter za kulturo in medije Alexander Schallenberg je oznanil imena dobitnikov letošnjih avstrijskih državnih nagrad za umetnost. Med osmimi prejemniki je na področju literature edina pisateljica Maja Haderlap, na področju kulturnih iniciativ pa Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba. Nagrade bodo podelili 25. novembra v uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
 
»Dobitnice in dobitniki letošnjih nagrad razkrivajo širok spekter avstrijskega kulturnega polja: umetnost, ki je mednarodno opazna in pogosto kaže pot,« ocenjuje minister Schallenberg. »Naloga države je, da inovativne tendence podpira. Avstrijska umetnost je pomemben prispevek k mednarodnemu diskurzu in poudarja odločilen element sodobnega kulturnega ustvarjanja: družbi nastavlja ogledalo in spodbuja k razmisleku.«
 
image
Maja Haderlap je ta hip edina dopisna članica razreda za umetnosti SAZU. FOTO: Igor Bratož
Majo Haderlap, leta 2011 je bila dobitnica prestižne nagrade Ingeborg Bachmann za svoj prvenec v nemškem jeziku Engel des Vergessens, Angel pozabe, ene najpomembnejših nagrad za literaturo v nemškem jeziku, v sporočilu o nagradah predstavljajo kot koroško pesnico in pisateljico, ki piše tako v slovenščini kot nemščini in prevaja iz slovenščine v nemščino.

Pred leti je pisateljica povedala, da je njen materni jezik slovensko narečje, ki ga govorijo v domačem kraju v Lepeni pri Železni Kapli. Zborne, knjižne slovenščine niti ni znala, te se je naučila v slovenski gimnaziji v Celovcu.

Med študijem germanistike, filozofije in gledaliških ved na Dunaju, ko je bila v povsem nemško govorečem okolju, se je slovenščina odmikala od nje. Odtujevanju od slovenskega jezika se je upirala s pisanjem pesmi v tem jeziku. Dodala je, da je slovenski jezik v Avstriji, ki za povrh v glavnem ni knjižni jezik, marginalen, zato se je treba za ohranjanje znanja zelo truditi. Sama poskuša od nekdaj v sebi združevati oba jezika, kar ni bilo vedno preprosto, saj so razmere od tam živečih Slovencev zahtevale, da so se morali opredeliti bodisi za enega bodisi za drugega, kajpak bolje, da za nemškega.
 
Po končanem študiju in leta 1989 opravljenem doktoratu iz gledaliških ved (v slovenskem prevodu je disertacijo Med kulturo in politiko. Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem 1946–1976 izdala založba Drava leta 2001) se je Maja Haderlap zaposlila na univerzi Alpen-Adria-Universität Klagenfurt v Celovcu, kjer je predavala gledališko zgodovino in dramaturgijo, desetletje in pol, med letoma 1992 in 2007, je bila tudi dramaturginja celovškega Mestnega gledališča, med letoma 1989 in 1992 tudi urednica in izdajateljica koroške slovenske literarne revije Mladje.

image
Krstna uprizoritev gledališke priredbe Angela pozabe je bila marca 2014 v Mali drami v režiji Igorja Pisona. Na fotografiji Barbara Cerar, Saša Pavček in Janez Škof. FOTO: Peter Uhan


Maja Haderlap je ta hip edina dopisna članica razreda za umetnosti SAZU, leta 2015 ji je predsednik države Pahor za izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor podelil red za zasluge na civilnem področju. Bila je dobitnica literarne nagrade mira za leto 2014, leta 2016 je bila sprejeta v Nemško akademijo za jezik in poezijo v Darmstadtu.
 
V njenem pesniškem opusu je več zbirk: Žalik pesmi (1983) in Bajalice (1987) je napisala in objavila v slovenščini, obsežna zbirka Gedichte/Pesmi/Poems iz leta 1998 je trijezična, zadnjo, Dolgo prehajanje (Langer transit) je leta 2015 prevedel Štefan Vevar.

Za Angela pozabe je leta 2011 prejela tudi nagrado Bruno Kreisky za politično knjigo leta. O tem romanu je lani tržaški pesnik Miroslav Košuta povedal, da je Maja Haderlap »s svojim Angelom pozabe za Slovence v Avstriji storila več kot vsa slovenska diplomacija«.


image
Slovensko prosvetno društvo Rož je bilo ustanovljeno leta 1902. Na fotografiji iz arhiva sodelavci predstave Miklova Zala, ki so jo maja 1931 igralci Katoliškega Izobraževalnega društva »Kot« v Št. Jakobu v Rožu igrali v Ljubljani, Celju, in Mariboru. FOTO: Arhiv SPD Rož

 
Slovensko prosvetno društvo Rož je bilo ustanovljeno leta 1902. Združuje gledališko skupino Trotamora, mladinsko gledališko skupino Teatr zora, otroški zbor Rožce in ženski zbor Rož, po besedah koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja si je nagrado za umetnost več kot zaslužilo, saj se v njihovih umetniških projektih prepletajo najbolj žlahtne strani obeh kultur v deželi.