Tiskane izdaje
»Roberto Bolaño: Oddaljena zvezda govori o pesnicah, pesnikih in pesniku pilotu, ki je obenem množični morilec. Avtor pravi: 'Morda se je res zgodilo tako. Morda pa ne. Halucinacije leta 1974 niso bile redek pojav.' Po eni strani se počutim, kot bi prišla domov, po drugi strani pa mi zastaja dih.
Ko preberem: 'visoki valovi, iztegujoči svoje jezike do trupa letala', me zmrazi. Mirno in kar tako mimogrede nikoli več ne uporabljaš besed 'ponovno, še enkrat, na novo, drugič, znova, prihodnjič, proti, zoper, v nasprotju z', ne da bi te spomnile na …
Tudi knjiga Vedrane Rudan Dabogda te majka rodila se dotika moje izkušnje. Občutka krivde, kako sem mogla ne vedeti. Njena mama je bila v majhnem domu za starostnike. A hči hoče živeti. Spominja se, sedem let je imela, pride oče, ji vzame knjigo, ki jo je brala; mama se s topim pogledom umakne v zgornje nadstropje, oče, ki smrdi po vinu in česnu, jo ves besen mlati s knjigo po glavi. Bridka, ostra, nesramna, odkrita zgodba. O mami, očetu in hčeri.
Boris A. Novak: Vrata nepovrata, Zemljevidi domotožja, epos, prva knjiga: Nisem mogla nehati, dokler je nisem prebrala. Komaj čakam nadaljevanje. Uživam v Borisovih spominih: 'Ti (Rudi Kosmač) si me naučil, da so igralci – krvodajalci.'
Uživam v njegovi umetnosti pripovedovanja, v njegovem na videz tako preprostem verzu, v spominih njegovega očeta Anteja; imela sem srečo, da sem ga, tega je že dolgo, videla in govorila z njim. In se Borisu nasmejem: 'Kamion ni bonbon!'«
