Berem ... Miha Dešman

Kaj prebira profesor na Fakulteti za arhitekturo?

Objavljeno
20. april 2015 18.30
V. P. S., kultura
V. P. S., kultura

»Za večerno branje na enotedenski ekskurziji s študenti sem vzel s sabo knjigo Fahrenheit 451 Raya Bradburyja (Mladinska knjiga, 1981), ki je klasični znanstvenofantastični roman. V tej kultni knjigi, po kateri je François Truffaut leta 1966 posnel film, gasilci požigajo knjige, ki naj bi bile škodljive in vir družbene neenakosti.

Truffaut, ki med knjigami pokaže tudi Hitlerjev Mein Kampf, v filmu vztraja, da odporniško gibanje, ki rešuje filme pred požigom, nima pravice odločati, katere knjige je treba rešiti. V žaloigri Almansor, ki je izšla leta 1821, je Heinrich Heine zapisal tragično prerokbo: 'Kjer požigajo knjige, na koncu požigajo tudi ljudi.'

10. maja 1933 so nacisti sežgali na tisoče knjig, desetletje zatem so v holokavstu 'industrijsko' pobili enajst milijonov ljudi. Med temi knjigami so bila dela Marxa, Freuda, Brechta, Benjamina, Einsteina, Kafke in tudi očeta znanstvene fantastike H. G. Wellsa.

Ta izbor kaže namero tretjega rajha iztrebiti vsako vizijo prihodnosti, ki ni skladna z nacizmom. 10. maja 1933 je dež v Berlinu pogasil plamene, ki bi naj pogoltnili knjige, tako da so jih gasilci morali polivati z bencinom, da bi zgorele. Ta detajl naj bi navdihnil Raya Bradburyja. Mene pa spomni na odlično knjigo HHhH Laurenta Bineta (Mladinska knjiga, 2015).

HHhH je kratica anekdote 'Himmlers Hirn heisst Heydrich' (Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich), ki naj bi jo izrekel šef gestapa Göring, ki je Heydrichu naložil 'Dokončno rešitev židovskega vprašanja (31. julija 1941).

Reinhard Heydrich je bil eden najnevarnejših ljudi tretjega rajha in veliki načrtovalec holokavsta, vse dokler ni postal leta 1942 tarča operacije Anthropoid. Binet v maniri večplastne, hkrati osebne in arheološko natančne kronike opisuje atentat nanj.'«